Piše: Miran Mihelič, Bovec
Kot smo lahko prebrali v časopisih, ob srečanju ga. Alenke Bratušek, ministrice za infrastrukturo (po dveh letih te vlade), še proučujejo, kako in kaj bo z žičnico oz. smučiščem na Kaninu, posledično s turizmom v Posočju …
Ne bi več komentiral izraženih občutkov mnogih o zaznavanja obljub, zavajanju, preigravanju, diskreditacij, nazadnje žaljivem posmehu “o bogu in Bovčanih”.
Vse manj si je predstavljati, da je del denarja, ki bi ga zagotovila vlada za pridobitev sredstev iz evropskih razvojnih skladov, še mogoče pričakovati v Sloveniji.
Je pa investicijski denar naših in drugih državljanov zunaj Slovenije. Seveda za naložbe v državah stabilne gospodarske politike.
Govora je, da je sedaj čez zimo zaprtih sedem hotelov samo v Bovcu. Lahko ugibamo, da so ti in še kdo dali na občino in vlado ponudbo v obliki javno-zasebnega partnerstva pri gradnji nove kaninske žičnice? Ne znam si predstavljati, kakšna je ta ponudba, če je na srečanju z župani t.i. Goriške regije ga. ministrica namignila, da to ne more biti javno-zasebno partnerstvo, če računajo, da bo država žičnico zgradila, oni pa jo bodo potem upravljali?!
Pričakujem, da ti podjetniki javno pojasnijo, ali je taka trditev prava.
Pot do rešitve vidim v tem, da Občina Bovec pripravi mednarodni javni razpis za oddajo terenov, žičnice, restavracije, kaninske ceste v tridesetletni najem, da najemnik na Kaninu zgradi vse potrebno za ponoven zagon smučišča, pod njegovimi tržno zagotovljenimi pogoji. To je treba poskusiti takoj, saj čas praznih obljub nepovratno teče v škodo vseh.
Toda eni pravijo, da lahko Kaninu, Bovčanom… pomaga le še Bog! Drugi menijo, da brez vere Bog ne more pomagati.
Za začetek bi si bilo dobro iz arhiva RTV ogledati film (okupirani) »Planet opic«, kajti pomagati si mora, prej, cela Slovenija, cela Evropa, že ob teh volitvah.
