3.3 C
Ljubljana
četrtek, 19 decembra, 2024

(PISMO BRALCA) Politična policija in politično sodišče?

Piše: Franc Trunk

Zapisal sem, da me je kučanova UDBA poskušala prvič ubiti leta 1996. Samo o poskusu predmetnega udbaškega uboja, v katerega je bil vpleten kučanov udbaški del Policije, bi lahko napisal celo knjigo!

Vsi, ki nimamo ribjega spomina, dobro pomnimo javne sporočilne izrečene besede udbaškega botra milana kučana, ki je februarja leta 1994 na srečanju udbaških komunistov (op.a. častilcev partizanskih komunističnih zločinskih klavcev) v Novi Gorici grozeče izjavil, povzeto: ‘Kdor ni z nami, je proti nam in pravilno da v teh ljudeh vidimo sovražnike za katerih premagovanje so dovoljena vsa sredstva, tudi tista, ki z demokracijo nimajo nobene zveze, to je najprej diskriminacija, nato diskvalifikacija, po potrebi likvidacija, če je nujno tudi fizična likvidacija…’ vse slab mesec dni pred zgodovinskimi dogodki v Depali vasi, ki jih je režiral operativni udbaš št. 1 drago kos, kot udbaški agent No.1 imenovan Peter…

Zapisal sem, da vse kar zapišem zapišem na podlagi uradne dokumentacije s katero razpolagam, kjer velja, da nikoli nisem bil, nisem in nikoli ne bom član katerekoli partije, sem pa od leta 1996 z vsem osebnim potencialom proti kučanovi udbomafiji in njenim derivatom/odvodom, kjer velja, da v času mojega življenja ne stavim niti centima v ponovno božje vstajenje…

Kakšen udbaški psihopat vanja f. rejec, ups, sem se ‘en malo kao’ zatipkal, pravilno udbaški ‘psihiater’!? vanja f. rejec, bi znal moje pisanje diagnosticirati kot manipulativnost, če ne nanašalnost/blodnje, morebiti celo kot paranojo – vendar je potrebno vedeti najprej, kdo pravzaprav je ta udbaški psihopat vanja f. rejec, ki njemu neljuba uradna materialna dejstva diagnosticira kot kretenizem!? Iz matematične perspektive je potrebno dodati, da mora biti psihopat psihiater, če hoče diagnosticirati velikega/težkega norca/kretena, sam večji norec/kreten kot je njegov ‘pacient’, sicer ni možna ‘pravilna’ diagnoza, kar vse izhaja iz naravne/matematične logike, da samo večji kreten lahko (uspešno!?) zdravi manjšega kretena…, kjer velja dodati, da bi lahko napisal celo debelo knjigo samo o šarlatantstvu stran/poti (državne/udbaške) psihiatrije, ki se je od vedno uporabljala za likvidacijo udbaški oblasti neljubih državljanov…

vanja f. rejec naj bi bil psihiater, je pa udbaški izrodek nikakršnega IQ in ničnega EQ, ki že tako problematično psihiatrično ‘stroko’ (op.a. ki mestoma meji na šarlatanstvo…) zlorablja za pisanje neverodostojnih politično motiviranih izvedenskim mnenj, vse po naročilu/plačilu udbaških političnih sodišč, kjer udbaške krivosodne p(ra)sice/prasci (npr. udbaška krivosodnica alja kratovac ex. Prokopović) taista udbaška ‘psihiatrična’ mnenja vključujejo v njim lastno vseobčo zlorabo zakonskih/ustavnih določb v konstruktih montiranih krivosodnih procesih, kjer trdim, da je dandanes tozadevnih konstruktov montiranih krivosodnih procesov toliko, da je tovrstno udbaško zločinsko kriminalno delovanje udbaških sodišč privedlo do nikakršnega zaupanja/spoštovanja ‘pravosodja’ RS…

Ob tem je potrebno vedeti/poznati tudi materialno dejstvo, da imajo udbaška sodišča točno določen nabor udbaških izvedencev (različnih strok), ki po naročilu/plačilu – v nasprotju z materialnimi dejstvi, celo v nasprotju s pravnomočnimi dejstvi – sestavijo vsebinsko točno določena izvedenska mnenja, ki se 100% vključujejo v potrebe udbaških krivosodnih ubijalcev, ki iz kriminalcev npr. »balkanski bojevniki« delajo žrtve, iz žrtev pa kriminalce (npr. sin ima pravnomočno sodbo ESČP, da so mu udbaška sodišča v eni zadevi kršila človekove pravice po kar ŠTIRIH! členih Konvencije in dve pravnomočni dokončni sodbi Vrhovnega sodišča RS, da je bil (in je) žrtev nižje rangiranih udbaških sodišč, sam imam ‘samo’ tri pravnomočne dokončne sodbe Vrhovnega sodišča RS, da sem bil (in sem) žrtev udbaških nižje rangiranih sodišč…)…

Ob tem je potrebno vedeti, da tovrstni udbaški ‘izvedenci’ skozi kategorijo časa na udbaških sodiščih pokasirajo honorarje za tozadevna udbaška izvedenstva v zneskih, ki se skozi desetletja štejejo v 100.000 €/sto tisočih Evrov!

Ob tem je potrebno pre/poznati simbiozo med udbaškimi krivosodnimi p(ra)sicami/prasci in udbaškimi ‘izvedenci’ – prvi točno vedo, koga morajo izbrati za sodnega ‘izvedenca’, drugi točno vedo, kaj morajo zapisati v udbaško ‘izvedenstvo’, da bodo zadovoljili krivosodno udbaško p(ra)sico in tako iz primera v primer ubijajo nedolžne žrtve udbaškega kriminalnega zločinstva, žrtev, ki v njim lastni naivnosti pričakujejo, da bodo na kučanovih udbaških sodiščih našle pravico in zadoščenje za udbško zločinstvo, ki je bilo storjeno nad njimi…

Leta 1996 sem bil redno zaposlen na gabrovem (op.a. prvorazredni malorasli udbaški idiotolog udbaško pogojene crknjene ldSS-ovske stranke…) ministrstvu kot »samostojni svetovalec za investicije in investicijsko vzdrževanje«, kjer posebej poudarjam besedo – samostojni!

Po mojem podpisu se je samo še delil denar iz proračunskih sredstev. Praktično ni bilo nikogar več, ki bi še vsebinsko preverjal, kaj sem podpisal – posledično sem bil na idealni poziciji za podpisovanje fiktivnih obračunov! Tega so se zavedali tudi udbaški izmečki, ki so mi proti plačilu za vsak podpis ponudili podpisovanje fiktivnih obračunov za potrebe financiranja ldSS-ovske stranke. Udbaški idioti so, kot kasneje še mnogokrat, naleteli na nepravo osebo – brez pomisleka sem zavrnil nespodobno/kriminalno/zločinsko ponudbo, saj nikoli nisem bil, nisem in nikoli ne bom orodje v tujih rokah, praktično v istem trenutku sem dal ostavko na ‘zveneče’ delovno mesto in predlagal, da se moje delovno razmerje za nedoločen čas uradno prekvalificira v delo za določen čas leta dni, kjer bom zanesljivo prej kot v letu dni podal uradno odpoved, vse s ciljem, da si sam odprem vrata skozi katera bom zapustil nezdravo udbaško koruptivno okolje…

Nižje rangirana kučan/gabrova malorasla udbaša niko žibret in janko hamler (oba pokojna) nista sprejela mojega predloga, pač pa sta mi ‘uredila’ kostrukt suspenza in predlog za prekinitev delovnega razmerja. V spletu okoliščin sem gabra obvestil o dejstvih, kar je rezultiralo v gabrovo uradno pismo odredbo, da dotični izvedejo z menoj pogajanja, ki bodo zaključena s prijateljskim stiskom rok! Nižje rangirani udbaši, v njim lastni prepotentnosti, niso spoštovali gabrove uradne pisne odredbe! Sledila mi je nezakonita! prekinitev delovnega razmerja, kateri sem se uprl z uporabo pravnih sredstev in zelo uspešnem plasiranju zadeve v medije! Zakaj nezakonita!? Preprosto zato, ker sem po praktično desetletju udbaškega krivosodnega nategovanja uspel z materialnimi dokazi dokončno pravnomočno dokazati nezakonitost prekinitve moje redne zaposlitve, kar je pomenilo poplačilo mojih plač za praktično celo desetletje z vsemi vzporednimi pripadajočimi pravicami in dogovorjenimi bonitetami, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi!

Mimogrede, raz/umni bodo razumeli: po tozadevni nezakoniti prekinitvi mojega rednega delovnega razmerja sem imel več ponudb za zaposlitev, vse sem korektno zavrnil v prepričanju, da bom dosegel predmetno pregovorno slepo Justicijo (op.a. kar se je tudi zgodilo…), sam pa nisem nikoli več potrkal na nobena vrata v iskanju zaposlitve…

Sem pa zato permanentno trkal na sprejemna vrata javnega prostora, ki je mejil na pisarno maloraslega udbaša janka hamlerja, kateri je z njegovim podpisom opremil mojo nezakonito prekinitev rednega delovnega razmerja – kjer sem vsakokrat mirno, korektno oddal uradno vlogo v iskanju uradno pripadajoče uradne dokumentacije za potrebe sodnega dokazovanja nezakonite prekinitve mojega rednega delovnega razmerja in se mirno usedel na stol namenjen obiskovalcem/strankam, vse v pričakovanju prejema iskanih-pripadajočih dokumentov. Malorasli udbaš janko hamler, je v njemu lastnem kretenizmu zmotno računal, da me bo prestrašil, če bo na moj vsakokratni uradni obisk (op.a. v zlorabi nujnega klica) poklical ‘na pomoč’ udbaško policijo, ki se je vsakokrat odzvala s prihodom ‘marice’, kjer sta dva policaja popisala situacijo, ki ni nudila temelja po ukrepanju zoper mene, lepo pozdravila in se odpeljala od koder sta prišla…

Vse tako krepko več kot desetkrat, dokler ‘enajstič’ nista na nepotrebno intervencijo prišla dva bandljeva (op.s. še en prvorazredni ldSSov udbaš) malorasla udbaška miličnjaka, kjer je protokol običajnega/ustaljenega srečanja potekal po ustaljeni navadi, vse do trenutka, ko bi se morala bandljeva kretena posloviti, pa sta me pozvala, da moram z njima. Na vprašanje čemu, saj sem na javnem prostoru in ne kršim javnega reda in miru (op.a. kar je materialno dokazano z dejstvom, da tozadevno nisem nikoli prejel kakršnegakoli plačilnega naloga za kakršen koli prekršek….) sta udbaška miličnjaka prijela vsak s svoje strani naslon stola na katerem sem sedel in me nameravala kar odnesti s seboj – v tistem trenutku sem ustal s stola in mirno stopil na sredino prostora, kjer sem odročil roke. Vsak malorasli udbaški opičnjak se mi je obesil na eno roko v hotenju ‘strokovnega’ prijema, ki se konča z vklenitvijo rok na hrbtu. Po neuspelem obešanju udbaških opičnjakov, ki jima ni uspelo zviti mojih rok na hrbet (op.a. ob spominu česar se vedno nasmehnem (fizični) nebogljenosti predmetnih udbaških opičnjakov) si je eden od njiju domislil rezervne rešitve in me s pestjo zelo močno udaril v mednožje, da sem se onesvestil. Ko sem prišel k zavesti, sem ležal na tleh z vklenjenimi rokami na hrbtu.

Začelo se je več kot dvourno udbaško psiho/fizično maltretiranje, kjer sta si udbaška opičnjaka dala duška z nečloveških brcanjem – tudi v glavo, stanju na meni, udarjanjem/brcanjem v mehke predele telesa, ščipanjem, lasanjem, bolečim ‘navijanjem’ ušes, nepomenljivo primitivnega verbalnega poniževanja, zasmehovanja, ki ga je sposoben zgolj udbaški izrodek poulično se goneče komunistične štabne kurbe, vse na nivoju degenriranega udbaškega idiotkretenizma, ki se je končalo s prihodom štirih ‘robokopov’ MNZ, kjer je eden/glavni med njimi zgroženo vprašal predmetna bandljeva udbaška opičnjaka/miličnjaka, kaj sta naredila z menoj, ki sem vklenjen, ves pretepen in krvav ležal na tleh. Predmetni ‘robokop’ je odločil, da pokličejo rešilca, ki me je odpeljal na urgenco v Klinični center, kjer so me na urgenci konzilarno! pregledali in ugotovili ter v medicinsko dokumentacijo uradno zapisali diagnosticiranih več kot dvajset! vidnih! poškodb…

 

Možno le in samo v kučanovi udbaški udbolandiji!

 

Saj ni res, pa je!

 

Franc Trunk

Veteran vojne za Slovenijo

 

se nadaljuje…

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine