Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Podnebne spremembe so tukaj, o tem ni dvoma, nihče več si jih ne upa zanikati, a še vedno se razhajajo mnenja glede njihovega vzroka, predvsem na desnici mnogi zanikajo njihov antropogeni izvor.
Levica – desnica: tu smo soočeni z ideologijo in politiko, Vendar, ali nima največjih kompetenc, pristojnosti in avtoritete glede tega vprašanja stroka, klimatologi in meteorologi – ljudje, ki se s podnebno problematiko ukvarjajo vse življenje, ki so v tej smeri tudi izobraženi?
Kar se tiče le-teh: oni na nevarnost tople grede in s tem pregrevanja planeta opozarjajo že sto let. Zakaj dolga desetletja ni bilo nobenega odziva na opozorila? Nedvomno zato, ker omejevanje ni bilo v interesu ekonomije in politike. Gre za gospodarsko rast: meja noče tržno gospodarstvo kot ekonomski sistem, noče jih demokracija kot politični sistem te civilizacije. In smo nadaljevali po poti te rasti, češ, »bo že nekako šlo«.
A zdaj so naravne nesreče začele pritiskati na nas, zdaj pa bi nekateri, zlasti na svetovni levici, radi kar čez noč presekali z rabo fosilnih goriv. Toda to ne gre, takšen ukrep bi povzročil globalno katastrofo, hujšo od vseh naravnih nesreč – in v tem vidim enega od vzrokov za izmikanje »neprijetni resnici«: struktura svetovnega gospodarstva je takšna, da deluje na rabi fosilnih goriv, in spreminjanje te strukture bo zahtevalo še veliko časa in denarja.
Toliko za uvod – nekaj dejstev, ki so znana. A tu bi rad opozoril na še nekaj drugega v zvezi z vremenskim dogajanjem. Namreč, človek moderne dobe pristopa k svetu s svojo znanostjo in tehniko, zato tudi k preučevanju podnebja in njegovih sprememb, in s svojo tehniko skuša tudi reševati probleme, ki jih je z neko tehniko povzročil. Z neko znanostjo, kjer igrajo ključno vlogo merjenje, količine, številke: temperature, tlaki, hitrosti, čas, razdalje, volumni… . A ta znanost je s to metodo enostranska, ker je vsa osredinjena na to, na merjenje in kvantiteto, zato je enostranski tudi njen pogled na vremensko dogajanje.
Tu bi opozoril na razliko med srednjim vekom in moderno dobo. Temeljna knjiga srednjega veka je bilo Sveto pismo, človek je vse znanje o sebi in svetu črpal iz njega in si pri tem marsikaj razlagal preveč dobesedno. Dve napaki, ki jih je naredil, posledica je bilo med drugim verjetje v čarovnice kot sodelavke hudiča. In naredili so jih krive npr. tudi za točo, pred nekaj stoletji bi zaradi takšne toče, kakršna je bila sedaj, po Sloveniji že gorele grmade. Sodobni človek pa je po mojem naredil neko druga napako: zavrnil je razodete resnice Svetega pisma in zaupa samo še svojim empiričnim znanostim, ki pa so s svojimi metodami enostranske in zato ne morejo ponuditi nekega celovitega pogleda na svet. Če se bomo hoteli boriti proti naravnim nesrečam, pa bomo poleg znanosti in tehnike nujno potrebovali tudi to celovitost.
Znanost: sodobni človek, opremljen s tem znanjem, pridobljenim z njeno metodo, si tudi vse vremensko dogajanje razlaga z njo, ker pa je pri njej ključno merjenje, tudi dogajanje v atmosferi opisuje s tem – z meritvami, s številkami, in si to dogajanje razlaga s tem: s tlakom, silami in energijami, nekaj odločilnega je tukaj sestava atmosfere in energija, prihajajoča s Sonca. Tako tudi sedanje podnebne spremembe in naravne nesreče – izključno »znanstveno«: zaradi presežka CO2 v atmosferi je le-ta začela delovati kot nekakšna topla greda, posledica pregrevanja planeta pa so sedanje nesreče kot suše, vročinski valovi, toča, poplave.
Poskušajmo osvetliti vreme in te nesreče še s pomočjo resnic Svetega pisma. Vremensko dogajanje je del dogajanja na planetu Zemlja in ima velikanski, če ne odločilni vpliv na dogajanje na njegovi površini.
Dogajanje sveta: iz Svetega pisma sledi, da se VSE na svetu dogaja po volji Boga, torej je tudi vremensko dogajanje podrejeno tej Volji. Tu bom spet izhajal iz knjig RŽVB, ki so dane tudi za boljše razumevanje Razodetja, in tam piše: »Vse se dogaja po moji volji, vse stvarstvo je pokorno moji volji«. Iz te resnice pa nujno sledi, da Bog na nek (sicer skrivnosten!) način deluje na svet, se pravi na materijo. On res deluje: »Jaz sem Beseda in delujem v Duhu«. Deluje torej kot Beseda in deluje v Duhu, tako deluje tudi na svet, in zato »njegov Duh napolnjuje ves svet, resnično napolnjuje vse stvarstvo«.
Živi in delujoči Duh, ki je Prst Boga, torej deluje v notranjosti (Duh NAPOLNJUJE!), v samem srcu materije, in zaključiti moramo, da je dejavnik, ki daje smer dogajanju sveta (če naj se vse dogaja po tem delovanju). Materialne energije so »motor«, Duh je »volan« dogajanja.
Tudi dogajanja v atmosferi. Iz tega sledi, da naravne nesreče niso samo posledica delovanja energije s Sonca in »tople grede«, ampak tudi delovanja Duha. Ali jih potem moramo imeti (tudi) za božjo kazen? Za naše grehe? Če izhajamo iz Svetega pisma, vsekakor, že v Stari zavezi namreč piše, da bo Izrael, če ne bo spolnjeval zapovedi, udarjen s sušo in točo, s kugo in lakoto. Zato bom v zvezi s tem navedel še dva stavka iz knjige RŽVB: »Sedanje nesreče na Zemlji so sadovi vašega odpada«. In: »Goreče molitve, ki Mi jih darujete, lahko pomirijo jezo mojega Očeta in omilijo naravne nesreče«.
Če analiziramo ta dva stavka, iz obeh jasno sledi, da so naravne (torej tudi vremenske) nesreče tudi odraz božje jeze, le-ta je nujno posledica grešnosti človeštva, a ta grešnost je sad velikega odpada (od vere). Iz teh resnic pa sledi tudi, da je z gorečimi molitvami vremenske nesreče mogoče omiliti.
