Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Le-te nihče več ne zanika, niti svetovna (in naša) levica in desnica ne – ker je ne more, je preveč očitna, le da do nje zavzemata dokaj različen odnos, jasno, zakaj: ker se v ugotovitve stroke vedno vmešata ideologija in politika. In ekonomija.
Onesnaževanje okolja. Ena od posledic so podnebne spremembe, ki jih nekateri na desnici še vedno zanikajo, predvsem pa radi zanikajo njihov antropogeni izvor, a one so ena od posledic onesnaževanja – obremenjevanja atmosfere s toplogrednimi plini, posledica kurjenja fosilnih goriv. Kar se mi zdi najusodnejša oblika onesnaževanja, ker vodi v pregrevanje planeta. Idealno bi bilo, takoj prekiniti z vsemi izpusti, kar je seveda utopija, zato smo si zadali neke časovnice, si naložili razogljičenje, toda: ali se izpusti kaj zmanjšujejo? Ne, celo povečujejo se.
Posledice zadnje revolucije v razvoju orodij
O tem sem že večkrat pisal, o visoko razvitih orodjih (VRO), podnebne spremembe vidim kot posledico tega pojava na planetu. Njihovo bistvo (kar jih loči od orodij prejšnjih dob in jih dela tudi bolj učinkovite) je, da jih ne poganja več sila mišic, ampak nek drug izvor energije, pravzaprav je bilo za njihov pogon treba izumiti še VRO za pretvorbo energije (parni stroj, motor z notranjim izgorevanjem), in ravno ta VRO, ki so Orodja sploh omogočila (številne je izumil že Leonardo, a ni imel pogona zanje!), povzročajo podnebne spremembe, kajti človek že 200 let pri tem uporablja predvsem fosilna goriva (premog, nafta), posledica je dvakratna količina CO2 v atmosferi glede na predindustrijsko dobo. Začeli smo govoriti o »zelenem prehodu«, toda postavlja se vprašanje, ali je ta možen oz. če bo sploh uspel, ali niso v njem, kot si ga zamišljamo, tudi številne zlorabe in stranpoti.
Po svoje je logično, da se človek moderne dobe, ki jo je ustvarila tehnika, iz težav, v katere ga je ta tehnika spravila, poskuša reševati s tehniko, začeli smo govoriti o zelenih tehnologijah in zeleni energiji. Da, energija je tukaj ključna, nočemo se namreč odpovedati pridobitvam moderne, ohraniti pa jih bo mogoče le, če bo dovolj (zelene) energije za pogon naših naprav. Toda, vprašati se moramo, če je v tem »zelenem prehodu« dovolj pameti in modrosti. Navedel bom primer avtomobila, VRO, ki nam je podarilo mobilnost in se mu človek za nobeno ceno noče odpovedati, zato je izumil električnega. A v zvezi s tem se pojavlja veliko odprtih vprašanj in problemov. Problem so že same surovine zanj, in energija. Ali bo dovolj »zelene«, če bo vse postalo električno? Ali bo dovolj litija (ali kakšne druge surovine) za baterije, in tudi proizvodnja tega je zelo umazana. Odvisnost držav od redkih kovin, prednost tistih z njimi (Kitajska). In še: ali Kitajska ne zlorablja električnih avtomobilov zato, da bi s tem na kolena spravila evropsko avtomobilsko industrijo? Ob Kitajski se odkriva še ena past zelenega prehoda: Evropa hoče ambiciozno v ta prehod (seveda z novimi tehnologijami), a Kitajska veselo gradi nove termoelektrarne, Evropa postaja vse bolj nekonkurenčna v mednarodni tekmi, predvsem zaradi dosti dražje elektrike. Ali ni v ozadju namen (morda globalistov, kulturnih marksistov) Evropo s tem gospodarsko uničiti? Tu vidimo, da bi zeleni prehod, da bi bil pravičen in učinkovit, zahteval, vsaj kar se tiče proizvodnje in porabe energije, neko enotno svetovno vlado, celo diktaturo, brez katere ljudje zlepa ne bodo pripravljeni varčevati.
Sicer pa promet prispeva le 30% izpustov, pa tudi tu bi kazalo ukrepati na drug način, ne najprej z električnimi avtomobili: 40 turističnih križark pokuri toliko kot vsi avtomobili na svetu! Najprej prepovedati ta luksuz. Potem pa velik del letalskega prometa (tudi luksuz). In končno: 50% izpustov prispevata gradnja in ogrevanje stanovanj. In kakšen luksuz se tukaj gremo! Pomislimo na steklene palače in orjaške zastekljene nebotičnike v številnih milijonskih velemestih, kjer so izgube energije ogromne! Nobene sledi o kakšnem varčevanju. Varčevanje: tu vidim nek izhod, ker v zeleni prehod (zaradi problematike s surovinami in energijo) bolj malo verjamem. Nujna bo neka druga oblika prehoda: v novo obliko civilizacije, ki bo »varčevalna«, kjer cilj ne bo potrošnja (in kjer človek postane zgolj sredstvo).
Sedanjo okoljsko krizo namreč ne vidim toliko kot posledico izuma VRO, ampak še bolj kot posledico ekonomskega (tržnega) sistema, in kot posledico političnih sistemov, ki jih je postavil (organiziral) človek, sistema demokracije in razdeljenosti sveta na države, kar vse povzroča tekmovalnost, v kateri se uporabljajo VRO, kar pa vodi v njihovo nebrzdano, nekontrolirano uporabo, zaradi katere se že (pre)dolgo obnašamo kot da je svet neomejen in ga lahko nekaznovano v nedogled izčrpavamo in onesnažujemo.
Alternative?
Se pravi, krizo okolja niso povzročila VRO kot takšna, ampak način njihove uporabe. A do takšne uporabe je pravzaprav, ob takšni ureditvi sveta (razdeljenost na države) moralo priti: če se nekdo začne omejevati, ga drugi povozijo – ravno to se danes dogaja z Evropo, ki gospodarsko nazaduje, s tem ko se drugi (npr. Kitajska) vsaj zaenkrat nočejo omejevati. Izguba konkurenčnosti. Ali nas torej lahko reši le še neka totalna Oblast za ves svet, ki bo za ves svet uvedla tudi neko enotno politiko kar se tiče uporabe VRO? Ali nas bodo rešili globalisti, ki že sto let delajo na tem, si prizadevajo za oblast nad vsem svetom? Ne, tudi če bi takšna Oblast uspela, se bojim, da je ne bi uporabili za reševanje človeštva, oni so ljudje z ideologijo Kapitala, njim gre le za njegovo rast. Pojavlja se vprašanje, če je po politični poti mogoče reševati to krizo, ali je to mogoče s sistemom, ki je to krizo povzročil. Ali je vsaj mogoče izstopiti iz tega sistema, ki naravo in družbo peha v propad?
Res pravzaprav ni videti prave alternative temu, kar je človek dosegel in postavil v novem veku, na čemer je zgradil svojo civilizacijo v moderni dobi: empirične znanosti in moderna tehnika, demokracija in tržno gospodarstvo.
A splošna kriznost moderne nam daje vedeti, da je z vsem skupaj tudi marsikaj hudo narobe in kar kaže na to, da bo marsikaj treba radikalno spremeniti. Mnogi pravijo, da je na svetu »vse narobe«, se strinjam, in osebno to vidim kot posledico negativnih učinkov teh dosežkov moderne na naravo in družbo. In negativni učinki so v tem svetu vedno prisotni in neogibni! Na dlani pa je, da te spremembe ne morejo priti preko mehanizmov politične moči in oblasti, torej z vrha družbenih struktur. Že zato ne, ker to ni v interesu teh struktur – strukture vedno delujejo tudi zato in tako, da ohranjajo same sebe! Sploh pa teh sprememb tudi niso sposobne množice, ki se pasivno predajajo toku vsakodnevnega življenja, začeli jih bodo posamezniki, le dovolj pogumni, inteligentni bodo najprej sposobni izstopiti iz sistema.
In kako naj bi izgledal ta izstop?
Višji cilji, nov način odločanja
Človek je (tudi) duh in zato presežno bitja. Zadovoljevanje ene želje rojeva novo, večjo, ki jo je težje zadovoljiti. Gašenje ognja z bencinom. Z izumom VRO je človek podlegel skušnjavi, da bo to znotraj materialnega sveta morda vseeno mogoče, a kljub tem dosežkom človek v tem svetu kaj hitro naleti na meje in razočaranja. In ta sodobna (zmaterializirana, potrošniška) družba je ob tem (in zaradi tega) prekomerno izčrpala in onesnažila naravo. Nujen je prehod v novo, zrelejšo obliko civilizacije z višjimi (duhovnimi) vrednotami in cilji, ki človeku prinašajo izpolnitev, obenem pa ne obremenjujejo okolja. Ali pa mnogo manj, ker ta pot nujno vključuje tudi odpoved.
Kateri so ti cilji, kakšna je ta pot, ki vodi k njim, in kako jo najti? O tem sem tukaj nekaj že pisal. Treba je radikalno spremeniti način delovanja v tem svetu, zato pa način odločanja. Ne moremo spremeniti sistema, lahko pa se upiramo silnicam, ki so jih vzpostavili sistemi moderne in ki vlečejo v smeri racionalizma in materializma. Treba je plavati proti toku sodobnega sveta, lahko delujemo (na zunaj) tako kot drugi, a zavrnemo materializem s tem, da delujemo brez vezanosti, pohlepa, in da ne služimo Denarju. Lahko na videz delujemo kot drugi, a svoje delovanje dvignemo na neko višjo raven, s tem, da se ne odločamo zgolj s svojo pametjo, ampak tudi s pomočjo Duha – s tem, da to sprejemamo in razumevamo, s tem premagujemo racionalizem – kugo naše dobe. Kar je dala moderna, je dobro za zadovoljevanje telesnih potreb, a je zelo škodljivo, celo nevarno za človekovo dušo. Znanje za po- moderno bo zato nujno takšno: da bo zmožno dajati človeku tisto, kar potrebuje duša. Zato se že nakazujejo glavne značilnosti »nove dobe«: to ne bo več do absurda pozunanjena kultura in kultura antropocentrizma, to bo kultura teocentrizma in ponotranjenja.
Iz tega je seveda razvidno, da nove dobe ni mogoče zaukazati, lahko se začne le spontano dogajati, in mislim, da se že dogaja. Kot neko družbeno gibanje: studenec lahko naraste v potok in ta v reko. Po nekem trajanju in razvoju pa to lahko pridobi tudi neko politično moč in vpliv.
Podnebne spremembe in (ne)moralnost človeštva
Prispevek sem začel s poudarkom na tej (žgoči) temi, zato je prav, da ga z njo tudi poskusim zaključiti.
Ena od negativnosti moderne je tudi enostranska podoba sveta in človeka – takšna, kakršno je ustvarila znanost naše dobe. In kakor človek te dobe poskuša reševati podnebno krizo s svojo tehniko, tako si te podnebne spremembe tudi razlaga: s svojo znanostjo. Klimatologija, meteorologija. Jasno, da je s temi spoznanji (o dogajanju v atmosferi) mogoče mnogokaj pojasniti, kar se tiče podnebnih sprememb, in ta znanost že sto let opozarja na njihov vzrok (efekt tople grede). Prepričan pa sem, da bo za njihovo celovitejše razumevanje treba na ta pojav pogledati še z enega, metafizičnega vidika. In v ta namen bom tukaj analiziral tri stavke iz knjig RŽVB, ki so dane »za rešitev naše dobe«. Izhodiščna, temeljna resnica: »Vse se dogaja po moji volji«. VSE: tudi vse vremensko dogajanje se odvija po neki višji (božji) volji. Ta resnica pa se ujema tudi z resnico iz indijske Bhagavad-gite: »Ta materialna narava deluje pod mojim nadzorom«.
»Vse stvarstvo je pokorno moji volji« (stavek iz RŽVB). Narava (in tudi »vremenski stroj«) torej ne deluje neodvisno, zgolj po spletu fizičnih sil in materialnih energij, zadaj je tudi volja Boga, se pravi njegovi načrti in njegovo delovanje, zaradi česar pa njegov Duh »resnično napolnjuje ves svet« – ker Bog deluje kot Beseda, Beseda pa deluje v Duhu. Na svet deluje po tem svojem Prstu. Iz tega sledi, da ta Prst deluje na vsako molekulo atmosfere. Duh pa je živa sila, Duh vse vidi, sliši, vse začuti, iz česar pa sledi, da na delovanje Duha in posledično na vremensko dogajanje vpliva tudi moralnost oz. nemoralnost človeštva. To potrdita naslednja dva stavka iz RŽVB: »Sedanje nesreče na Zemlji so sadovi vašega odpada«. In: »Goreče molitve, ki Mi jih darujete, lahko pomirijo jezo mojega Očeta in omilijo naravne nesreče«.
Drugi stavek pove, da so naravne nesreče posledica božje jeze, iz prvega stavka pa sledi, kje je vzrok te jeze: je v grešnosti (nemoralnosti) sveta, ta pa je posledica odpada (od vere). V RŽVB pa nekje piše tudi, da je ta Odpad sad racionalizma. Se pravi moderne znanosti, ki je orožje racionalizma. Moramo zaključiti, da podnebne spremembe ne povzroča le moderna tehnika, zanje je kriva tudi prav tista znanost, ki je to tehniko pomagala ustvariti.
