Piše: Franc Pintar
Ob 40 letnici Kocbekove smrti, v širši javnosti precej spregledana, se je ob podpori s KS Stara Fužina, župnije Srednja vas v Bohinju ter Turizma Bohinj v okviru Socialne akademije (gl.:.https://socialna-akademija.si) v avtentičnem okolju sv. Janeza Krstnika pod moderatorstvom Janka Rožiča 25. septembra ponovno zgodil (spominski) Bohinjski teden. Na okrogli mizi so sodelovali tudi ponavalci in neposredne priče Kocbekovega življenja. Poudarjena je bila Kocbekova ideja oz, dilema, kako naj kot odgovoren kristjan združi krščanski etos z revolucijo.
Aktualnost in pragmatičnost dan današnjega časa tudi nam Kocbek vizionarsko napove v pesmi Lipicanci (l. 1939), ko v izpostavljeni kitici otroku polaga v spomin “kako skrivnostno sta spojena narava in zgodovina sveta¸” In ko mu v nadaljevanju tudi polaga “kako različna je vzmet duha pri slehernem ljudstvu na zemlji” verjetno ni slutil, da bo ta “vzmet duha” (tudi slovenskega) stisnjena in premagana s prikritimi grobišči, ko je kljub “čutenju, da se približuje nova nevarnost, /…/, z novimi izpovedovalci logične resnice /…/, ki vedno postanejo do sočloveka nasilni”, podpisal Dolomitsko izjavo. Ni slutil, da bo doživel “deset let gluhega pogreza” ko je kot “eden od ustanovnih očetov OF” za to tovarišijo kljub plagiatorstvu o sreči postal “ničla”. Do takrat, in ponovno dandanes je (bil) kot krinka (zlo)rabljen za “deklaratvini ideološki pluralizem”.
Predstavljeni so bili trije Kocbekovi glavni očitki, ki jih je uspel jeseni 1946 neposredno očitati vodstvu novega režima. 1. /…/ da se ne more razjasniti usoda ljudi /…/ žrtev čiščenja terena po osvoboditvi (beri povojni poboji), 2. /…/uvedba tajne politične policije /…/, ki proti njej ni priziva /…/, 3. radikalna družbena diferenciacija /…/ ki namesto ljudstva oblast izvaja poseben krog ljudi, ki ga ljudstvo ne more kontrolirati; vsebina besed svoboda in pravica se je bistveno spremenila.
Kocbek je tako prepoznal vrednostni in vsebinski odklon oz. poraz temeljnih načel OF, posebno tč. 4, 6.in 7. Tako v dnevniku 4. junija ob “rafiniranem preganjanju Cerkve” tudi opiše svojo osebno dramo: “izražati bi se moral, poglobiti bi se moral, soočiti bi se moral, spopasti bi se moral, rešiti bi se moral /…/”(Dnevnik 1951 – 1952, st. r216)
Zanimiv je odnos do Kocbeka kot enega od ustanovnih očetov OF po večkratnem preimenovanju ZZB za vrednote NOB in glavnemu protagonistu OF v dveh zbornikih:
Naš zbornik 1996 (Pisci zgodovine NOB ob 55 letnici okupacije in začetka slovenskega upora) v utrinkih nastajanja in delovanja OF omenja tudi Krščanske socialiste, a kljub raznim imenom Kocbeka ne omenja. Nisem zasledil Dolomitske izjave, ne VOS. ne totalitarnega komunizma v YU/SLO. Pisano je v stilu moje osnovnošolske zgodovine. Nič o samostojni Sloveniji.
Slovenski zbornik 2016 je ZZB za vrednote (podčrtal F. P.) izdala ob 75 – letnici OF .Vsebinsko je vezana na posamezne temeljne tč. Programa OF. Vsebuje posamezne prispevke vidnih predstavnikov slovenskega javnega življenja. Kocbeku je namenjen celoten prispevek. Problematična je že beseda slovenski v naslovni sintagmi. Ponuja se primerjava z OF septembra 1941, ko se je SNOO brez legitimnosti sam razglasil za edinega predstavnika slovenskega naroda (primerjaj tudi AVNOJ). Je pa v njem celotni prispevek namenjen VOS, a ni omenjeno, da je bila ustanovitev VOS prikrita tudi IO OF in de je bila neposredno podrejena ozkemu vrhu KPS. Likvidacije na osnovi revolucionarne zakonodaje so skrite pod “obsodbe, kar je utrjevalo zaupanje ljudstva v NOB /…/”. Izpade cinično, da je ob ostalih štirih ta prispevek uvrščen k temeljni tč. 7, ki govori o dosledni ljudski demokraciji.
Pravno – zgodovinski manjko je pri temeljni tč. 3, ki opisuje pravno podlago slovenskega naroda do samoodločbe. Pri navajanju podlag oz.dejstev za sprejem Temeljne ustavne listine kot prvo zapisano navaja, da je bila Slovenija v YU že država, čeprav je v preambuli na prvem mestu zapisana izražena volja slovenskega naroda in prebivalcev na plebiscitu. Ta legalna in legitimna volja je tako spregledana (?). Za razumevanje Kocbekove kritike je pomemben tudi tretji odstavek preambule, kjer je YU opisana kot nepravna država in da krši človekove pravice. V prispevku je ne omenjeni totalitarizem komunizma v YU/SLO povzet v “revolucionarnem nasilju /…/in posnemanju sovjetskih vzorcev. .”
Upravičeno je na tem Bohinjskem tednu septembra 2021 postavljeno vprašanje: Kaj je o tem kdaj rekla ZZB oz. njihovi nasledniki, ki častijo vrednote NOB /…/?
Franc Pintar, Bled
