Piše: Erik Tomas
Francoski predsednik gd Emanuel Macron, se je bil v preteklosti že večkrat opravičil muslimanskim Arabcem, menda zaradi francoske kolonizacije zahodnega dela sev. Afrike – in sedaj se znova posipa s pepelom v imenu vseh Francozov. Toda tisti Francozi, ki poznajo zgodovinsko resnico se s takim opravičevanjem nikakor ne morejo strinjati. Posameznike ali cele skupine, ki poznajo prave vzroke pristanka Francije na tleh sev. Afrike, najdemo tudi v Španiji, Italiji, Malti, v Grčiji in celo pri nas, ob Jadranskem morju. Za kaj torej gre?
Arabski gusarji iz Afrike, Saraceni, so bili dolgo strahovali evropske dele Sredozemlja, ropali, plenili, uničevali, požigali, napadali mesta in vasi ter ugrabljali ljudi, katere so izkoriščali kot sužnje. Mlade lepe Evropejke so bile končavale kot priležnice surovih morskih gusarjev ali arabskih kupcev v Afriki. Delali so z njimi vse, kar se jim je poljubilo, enako s fantki in mladimi, čednimi Evropejci. Raj za sadiste! Arabski gusarji, med katerimi so se bili nekateri v zgodovini dvignili zaradi brezmejne surovosti in velikopoteznosti do zelo dvomljive trajne slave, so dolgo, dolgo harali po Sredozemlju! Celo Cervantes (Don Kihot) je bil njihova žrtev!
Sredozemski Evropejci, razdrobljeni, so sicer imeli ladje, toda v glavnem za ribolov, trgovino in potniški promet. Dolgo je trajalo, da so se, po začetnih neuspehih, primerno organizirali proti divjim, neustrašenim, pohlepnim močnim arabskim morskim razbojnikom. Tako so se morali slednji tu in tam začeti umikati na varno. Za to so si bili zgradili ogromne trdnjave, katere danes občudujejo turisti. Od tod so vedno znova krenili na roparske plovbe po Sredozemlju – pomislite, tki. „sinovi puščave in gonjači kamel‟! Preveč se je bilo splačalo – in bilo je tudi bolj zabavno!
Ko je Evropom končno uspelo narediti red na morju, je bil nasleden korak zavarovanje miru na morju. Zato so morali slediti morskim razbojnikom na kopno in jih tam pobojevati, sicer bi bil trenuten mir le kratkotrajen in ves napor bi bil zaman. In tako je prišlo, da so Francozi, s tem, ko so bili zasledovali bežeče arabske gusarje, morali iti za njimi na afriško kopno, ako so hoteli zagotoviti trajen mir v Sredozemlju, trgovino, promet itd.
Po tem, ko so bili Francozi zapustili Afriko, so, pomislite, čez čas za njimi, menda osovraženimi kolonizatorji, spet pripluli – Arabci! med njimi teroristi, trgovci z mamili itd.!
Ako bi se bili Arabci vedli normalno, miroljubno gojili trgovino, izmenjavo dobrin in znanja, ne bi Francozom nikoli prišlo niti na misel, izkrcati se v sev. Afriki drugače kot trgovci in turisti. In vse bi bilo v redu, predsednik Macronu ne bi rabil fantazirati, tj. opravičevati se – storilcem! Pripomniti je še treba, da so Arabci vzeli sev. Afriko s silo, da sev. Afrika nikakor ni kaka zibelka Arabcev ali sveta zemlja arabstva, francoska noga ni bila tam kak sakrileg.
Pri nas so arabski gusarji pustili spomin v baladi o lepi Vidi, ki je ob morju stala, plenice prala, ko . . . .
Erik Tomas
