Piše: Franc Bešter
Identiteta: človek naj bi se z nečim identificiral – torej z nečim, kar je del njega, del njegove osebnosti.
In kaj je navadno »tisto«? To je gotovo pripadnost družini in nekemu narodu, zato sem neogibno spada tudi materin jezik, jezik naroda, ki odraža narodovo dušo in v katerem človek celo razmišlja – jezik se torej dotika najglobljih plasti človeškega bitja, same njegove duše, srca. In človek se identificira tudi z zgodovino svojega naroda, z ljudmi, ki so jo odločilno usmerjali, in z vso kulturo, ki jo je narod ustvaril skozi to zgodovino, s tem tudi z geniji, ki so jo ustvarjali – vse to izgrajuje človeško osebnost, ali bi bil človek sploh lahko »cel človek« brez vega tega? In lahko ugotovimo, da je vsak narod utemeljen tudi na neki religiji (veri), ki mu daje etično podlago in vzpostavlja človekovo vez z Metafizičnim.
To pišem zato, ker so vse te stvari v sodobni Evropi vedno bolj ogrožene, uničuje jih globalizacija. Krščanstvo je v zatonu. Sodobni Evropejci zato izgubljajo tudi svojo identiteto, in kaj naj bi jih notranje izgrajevalo? Digitalna tehnika? Smetišče informacij z interneta in reke pokvarjenosti, ki preplavljajo zlasti mlade? V medijih, ki odločilno »gradijo« zavest ljudi, prevladujejo ničevosti, ki jih ne izgrajujejo, nasprotno, ki duše spreminjajo v ruševine. A to je tudi cilj globalistov in kulturnih marksistov, pod pretvezo »multikulturne« Evrope večkulturno Evropo v resnici uničujejo, jo spreminjajo v »monokulturo«, z množicami notranje ne-izgrajenih ljudi . take (raz-osebljene) je potem mogoče manipulirati, jim vladati. Zdaj jim hočejo odvzeti celo spolno identiteto, v tej luči vidim pojav takšnih zblojenih ideologij v zadnjem času kot sta LGBT in teorija spola.
