Objavljamo odgovor generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca na odprto pismo Jožeta Biščaka in Vinka Vasleta v celoti:
Navajamo:
“Koliko neresnic je potrebnih za dokaz, da je zapis nevreden vsakršne obravnave?
Bom začel kar na začetku, preskočil večino vmesne vsebine in končal na koncu. Kajti če so na začetku in na koncu zapisane neresnice oziroma nepopolne informacije, bi običajnemu bralcu zadoščalo, da drugega sploh ne bere.
Je že tako, da imajo vse demokratične države v Evropi, pa še mnoge zunaj nje, javne RTV- organizacije. In vse na neki način »pri belem dnevu ropajo«. Bodisi neposredno, s pobiranjem prispevkov (23 evropskih članic EBU), bodisi zanje »ropajo« države, saj nimajo prispevka, ampak denar dobijo iz proračunov (26 članic). Če prav razumem stališče piscev, tudi države »ropajo«. Ali je bilo »ropanje« dopustno v letih od 2006 do 2010, ko je bil Vinko Vasle direktor Radia Slovenija in ko naj bi RTV Slovenija deloval čisto drugače, naj bralci sami presodijo. V teh treh milijardah evrov, ki jih je RTV Slovenija porabil v 30 letih, so, ne boste verjeli, tudi (direktorske) plače Vinka Vasleta! Ne spomnim se, da bi bilo slišati, da je kakšno plačo zavrnil.
O globoki državi ne vem nič in se mi ob tej trditvi poraja dvom, ali ni morda »znotraj votla, okoli je pa nič ni«. Vsekakor so me za kandidaturo nagovorili trije posamezniki oz. skupinice, ki zagotovo ne morejo biti pripadniki tako imenovane globoke države. Preprosto njihovega morebitnega delovanja nisem zaznal, ampak mora biti res globoka, da so prepričali vse druge kandidate, da se ne prijavijo, in sem bil tako potrjen z 20 glasovi večine. To me še bolj čudi zato, ker je Jože Biščak leta 2001 o meni pripravil prispevek, v katerem me prikazuje v čisto drugačni luči (https://www.finance.si/3243/IGOR-KADUNC-Clovek-ki-se-je-uprl-Cadezu). Nekdo se je spremenil, ali jaz ali Jože.
Vidim, da se »borba« proti meni izvaja organizirano in koordinirano. To, »da so se izgube na RTV pojavile leta 2017, ko je postal direktor Igor Kadunc«, je prvi začel ponavljati predsednik nadzornega sveta Andrej Grah Whatmough. Pri tem pa seveda vedno zamolči preprosto resnico, da bi RTV Slovenija posloval z izgubo že od leta 2005, če ne bi imel dodatnih izrednih prihodkov od prodaje delnic in visokih dividend ter obresti od posla, ki ga je v velikem delu izpeljal prav »povsem pogoreli« Igor Kadunc. Če vzamemo recimo leto 2009, ko je bil direktor Radia Slovenija dober poznavalec RTV Slovenija Vinko Vasle, je bilo tega 7,5 milijona evrov, leta 2010, ko je Vinko Vasle končal svoj mandat, pa reci in piši 18,9 milijona evrov. Tako res ni bilo izkazanih izgub, porabili so pa toliko več in tako močno načeli »javno srebrnino«. V času svojega vodenja sem se odločil dosledno izvajati racionalizacijo, ker sicer ne bi mogli s čisto vestjo zahtevati nujnih dodatnih sredstev od ustanovitelja. Ker ni bilo prej običajnih izrednih finančnih prihodkov, je imel RTV Slovenija kljub temu v vseh treh letih izgubo. Nastala je, ker nam z racionalizacijo ni uspelo v celoti kompenzirati posledic višjih obveznosti za izhodišča plač (ugašanje ZUJF-a in podpisan sporazum med vlado in sindikati javnega sektorja), popravljanja napak iz obdobja prehoda v javni sektor ter zaposlovanja prekarcev. Tudi velik del teh izvira iz omenjenega obdobja, ko je imel Vinko Vasle pomembno funkcijo na RTV Slovenija. Dejstvo je, da smo dejansko v letu 2019 realno poslovali z več kot 20 milijoni evrov denarja manj kot leta 2012, ko je bila določena sedanja višina RTV-prispevka. To bi Jože Biščak kot bivši novinar Financ moral razumeti. Mislim, da to ni slab dosežek.
Iz odprtega pisma veje močna negativna naravnanost do RTV Slovenija in še koga. Če bi avtorja poznala nujnost in postopke nabave RTV Slovenija prek javnih razpisov, potem bi vedela, da za dejstvo, da je AV Group pridobil toliko poslov, nisva kriva ne Filli in ne jaz, ampak sposobnost podjetja, ki je spretno pridobilo v zastopanje vse pomembne dobavitelje opreme, ki jo RTV Slovenija potrebuje. Ob tem so dosegli, da je edini predstavnik, ki daje ponudbe za to profesionalno opremo v Sloveniji. Na srečo podjetje ni v lasti kakšnih slovenskih tajkunov, tako da vsaj s tem nimamo težav.
Žalostno je tudi, da sta avtorja ostala nekje v preteklosti, ko je bil na TV dejansko odpor proti gradnji nadomestne stavbe, ki je edina možnost, da bi TV Slovenija dobila sodoben studio za informativni program. Zelo verjetno so se nekateri resno zbali, da bi se informativna programa Radia in TV združila. Sedanje vodstvo, tako Radia kot TV, v celoti podpira zgraditev novih prostorov in studia. Zakaj je to tako težko sprejeti, ko pa je to edina logična rešitev za boljše delovanje javne radiotelevizije. Predlagam, da prebereta članek o tem v Pilotu, prilogi Nedeljskega dnevnika z dne 24. 12. 2019.
Čudi me, da sta avtorja sposobna misli, da bi ti dali provizijo kar tako na lepe oči. Vnaprej, na zalogo! In da bi jo jaz sprejel. Prej ali pozneje. Kot tudi, da naj bi jaz, ali celo moj sin, prišel v »hude« zaplete s Kulturno-umetniškim programom, kar je čista laž. Zakaj ne povedo, da je KPK uradno ugotovil, da nisem naredil čisto nič neetičnega, notranja revizija pa, da ni bilo s spornim primerom nič narobe. Čeprav so nekateri uredniki KUP-a ob podpori nekaterih članov nadzornega sveta skušali širiti drugačne vesti.
Tudi upada gledanosti, ki bi bil kaj drugega kot posledica sezonskih nihanj, ni opaziti. Kaj šele »množičnega zapuščanja programov«. Celo nasprotno, tolikšnega ugleda, kot ga ima RTV Slovenija zdaj, ga že zelo, zelo dolgo ni imel. Lahko dokažemo tudi s številkami!
In potem preideta na vsiljevanje svojega pogleda na »mehko« programsko delovanje. Tako Radia kot TV. Zapišeta vse, kar jima diši po drugačnem okusu, kot ga imata sama. Ker se o okusih ne razpravlja (kar javno Vasle tudi poudarja, kadar mu to seveda ustreza), ju mirne duše pustimo v njunem prepričanju. Tudi o njunih »ozadjih«, kjer imajo enak problem kot v uvodu in na koncu. In zaradi tega se o »okusih« nima smisla prepirati. To pa seveda ne pomeni, da navedbe držijo!
Recimo ta, da naj bi bil Igor Pirkovič prisiljen odstopiti. Da bo odstopil, je bila njegova odločitev, ki verjetno ni bila težka, ker se mu plača ni nič spremenila, njegovo sedanje delo pa je veliko manj zahtevno. Seveda verjetno večina ljudi razume, da so za oddaje odgovorni tudi uredniki. Ali je bilo s prispevkom vse v redu ali ne, je, kot rečeno, stvar »okusa«. Stališče večine v programskem svetu, da je bilo, je znano. Vpleteni tudi vedo, da Jadranka Rebernik na predlog direktorice TV ni bila razrešena (le) zaradi prispevka Pirkoviča o Thomsonu. Prav bi bilo, da to vpleteni javno povedo, ker se ta napačna trditev stalno ponavlja.
O aferi, povezani s pranjem iranskega denarja v NLB, smo v naših programih zelo obširno poročali, tudi v času, ki ga omenjata avtorja – takrat smo na to temo med drugim pripravili posebno oddajo Tarča.
Navadna laž je, da naj bi v odzivu na poročanje Barbare Renčof sporočil, da njenega prispevka ne bi smeli objaviti. Pregledal sem vso svojo tedanjo korespondenco in za takšno trditev ni najmanjše osnove. Še danes pa mislim, da bi bil prispevek lahko boljši.
Prav tako vodstvo ni odstavilo zaposlene na RTV Slovenija pod psevdonimom @irynia1 oz. Yrenia.Yana.
Prav tako ne drži, da sem se pridružil napadom na dr. Jožeta Možino po intervjuju z njim. Napadi in zahteve po sankcioniranju so bili glasni, a jih nisem upošteval. Dr. Jože Možina ima enako število oddaj, kot jih je imel pred omenjenim intervjujem. Tudi delovno mesto in plačo ima enako. Pa čeprav me je obiskal predsednik ZZB NOB. Kot so me kmalu po tem obiskali tudi predstavniki Zbora za republiko. Odkar vodim RTV Slovenija, nisem zaznal protestov proti dr. Možini. Kaj šele, da bi jih bilo več kot deset! V oddajah informativnega programa TV Slovenija nismo objavili nobenega prispevka z žaljivimi obtožbami.
Zapisane trditve, da je uredništvo Informativnega programa preprečilo objavo kritik katere koli vlade, so laž, kakor je laž, da je vodstvo Informativnega programa katerokoli temo prepovedalo.
Ne razumem, zakaj RTV Slovenija ne bi smel kritično poročati o Janezu Lavretu. O njem smo povsem korektno poročali enkrat samkrat, in sicer takrat, ko je zaradi spornih tvitov že odstopil z mesta direktorja slovenjgraške bolnišnice.
Smo mar mi krivi za to, kar je zapisal, in za to, da je odstopil? Ste prepričani, da je Rihard Knafelj izrekel podobne žaljivke in da je prepisal besedilo, ki ga navajate? Ali je besedilo primerno za širjenje, je seveda bila njegova presoja, javnost pa o tem zelo dobro obveščena. Tako kot je bil tudi ustrezno predstavljen kot član skupine vlade Republike Slovenije za ocenjevanje ventilatorjev. Ali je bil za to primeren ali ne, je stvar vlade.
Neresnične so tudi trditve, da je RTV Slovenija promotor ali celo pobudnik protestov – o tem dogajanju poročamo tako kot o vsem drugem – v skladu z vsemi poklicnimi standardi.
Avtorja besedila se, kjer je treba, preprosto zlažeta ali pa preveč zaupata in ne preverita dejstev. Posnetka, na katerem naj bi protestniki kričali »Ubi Janšo«, na TV Slovenija nimamo in ga nismo imeli. Do zdaj je veljalo, da je to kričal en protestnik, in ne več. Torej bi morala avtorja uporabiti ednino.
Med množico napisanih laži je tudi trditev, da obstaja črna lista osebnosti z desnice, ki se ne smejo pojavljati v osrednjih informativnih oddajah TV SLO. Našteti so nastopali v različnih informativnih oddajah, kar je dokazljivo.
Tako tudi ne obstajajo prepovedane teme in gosti, v Informativnem programu TV SLO pa pri vabljenju gostov še posebej skrbno pazimo na pluralnost mnenj. Očitki, da naj bi izpostavljali le kritike vlade, katerekoli, so neresnični in podcenjujoči do gledalcev.
In tako kot večina vsebine je lažen tudi »začasni epilog«. Igor Kadunc ni obiskal ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, da bi dosegel zvišanje RTV-prispevka na 16 evrov! Minister je sprejel vodstvo RTV Slovenija na našo željo, da bi ga seznanili s problematiko delovanja javnega medijskega servisa. Veseli nas, da bo minister posredovano gradivo pregledal, saj bo kmalu treba najti takšne rešitve, da bo RTV Slovenija lahko še naprej izvajal zakonske obveznosti. S prispevkom iz leta 2012 in brez tedanjih 10 milijonov evrov dodatnega denarja, ki ga zdaj ni, se v letu 2020 kljub varčevanju ne da poslovati.”
Generalni direktor RTV Slovenija
Igor Kadunc
