Delavka sem in nezaposlena,
mlada sem, a svet nad mano joče,
me realni sektor v službo noče,
češ da nisem zanj prilagojena.
Delavka sem, samozaposlena,
ki predvsem po ulici postava,
saj premalo daje ji država,
duša delavska sem izgubljena.
Delavka sem, silno nekulturni
zame so pogoji preživetja,
nočejo uspešna me podjetja,
razlog bojda je v postavki urni.
Delavka sem, skratka proletarka,
a od dela ni mi moč živeti,
tega zadnji čas ne gre trpeti,
sem zato zdaj revolucionarka.
Delavka sem, z znojem ne privlačim,
ko se kje na ulici pojavim,
kjer, kar hočem, vse lahko izjavim,
kjer do golega se tudi slačim.
Delavka sem, v striptiz sem se dala,
kar na ulici pri belem dnevu
se potim od truda v lastnem gnevu,
ta dejavnost mi je preostala.
Delavka sem, a ob čudni uri
ekshibicionizem da izvajam?
In na čudnem mestu se sprehajam?
Kajpak, saj sem delavka v kulturi!
