Vpil je, krilil, mislil sem, po laško,
pa bilo je vendarle slovensko,
tulil je zariplo, sakramensko,
pregloboko je pogledal v flaško?
Kaj je z njim, nad koga se zadira,
koga bo iztrebil, mar pijan je?
Ne, so rekli, nenormalno stanje,
sam s seboj možakar se prepira.
Mar poslan je, da nas provocira?
Dajte no, to stanje je bolj resno,
saj ga vidite, da sika besno,
kot da svet iz kart se mu podira.
V Dražigoščo, pravi, da odhaja,
vidi revež vsepovsod fašiste,
nima, to povem vam, slike čiste,
božje ga očitno res obhaja.
V Dražigoščo? Ta zašel s poti je,
rad igral ubožec bi junaka,
kot petelin laški kokodaka,
slike patološke ne zakrije.
V Dražigoščo ne, tam ni postaja
diagnostična za te bolezni,
da se glava rdeča malce strezni,
v Idrijo le pot mu preostaja.
