Srečam v petek ga, po mestu teče,
večeri se, tema približuje,
on pa tekati ne ponehuje,
kot da nekaj ščipa ga in peče.
Kup lepakov pod pazdúho nosi
in ko kdo ga po namenu vpraša,
pravi, da za stranke jih raznaša,
tu in tam na slepo še raztrosi.
Plakater je, mislim si seveda,
pa mi povedo, da to je Nuli,
ki ob petkih med ljudi se štuli,
križemrok takrat le ne poseda.
Petek vsak zvečer se prikazuje,
vsakič v malce drugi je opravi,
tokrat v plakaterja se napravi,
vsakič za spoznanje z njim je huje.
To je Nuli, vsak je petek v vojni,
ja, v totalni revež se vojskuje,
kdo in kaj je, jasno dokazuje,
in pa da ima izpust pogojni.
Ne iz ustanove, kamor sodi,
tja ga ata dati ne dopušča,
ga na plan zato ob petkih spušča,
da lahko po mili volji blodi.
Sanja naj o boju in prevratu
in da je na ljudske vstaje čelu,
vsaj tedaj je plakater na delu,
da je nula sin, pa jasno atu.
