Spoštovani VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC, g. Peter Svetina !
V oddaji Tarča naše nacionalne TV hiše je bil prejšnji teden (3 septembra 2020) med sumi zlorabe policije v politične namene omenjen tudi moj primer hišne preiskave (iz novembra 2010) in zasegom vseh družinskih računalnikov (ki jih še do danes niso »našli« oz. vrnili.)
Oddaja je bila bolj namenjena posegom sedanje vlade (oz. resornega ministra oz. njegovih sekretarjev na MNZ) v delo policije – kadrovskim rošadam in zahtevam za interne policijske nadzore o zadevah, ki so bile sicer že zaključene.
Kritika na račun vladnih funkcionarjev je letela tudi na selekcijo oz. izbor, saj naj bi se le te nanašala – po mnenju avtorjev oddaje – bolj na zadeve, s kater je bila posredno povezna vodilna vladna stranka – SDS.
Glede na to, da smo nekateri prizadeti, ki smo bili tudi omenjeni, že pred časom in večkrat zahtevali preiskavo o utemeljenosti vstopov v naše domove (in / ali poslovne prostore) se nam tako selekcioniranje, res zdi vprašljivo.
A v tokratnem dopisu niti ne pišem zaradi tega.
Želel bi javno opozoriti Varuha človekovih pravic, da se resno loti teh vprašanj, saj gre v mnogih primerih za utemeljen sum o zlorabi odmevnih preiskav za diskreditacijo posameznih javnih oseb – torej za sum neutemeljenih (ali premalo utemeljenih) in sploh: nesorazmernih posegov v zasebnost posameznikov.
V oddaji Tarča so bili omenjeni ravno primeri, pri katerih odmevne policijske akcije niso prinesle nobenih rezultatov.
Zaskrbljujoči so bile navedbe raziskovalnega novinarja , da ni mogel pridobiti podatkov koliko policijskih ovadb, ki so jim sledile hišne preiskave na domovih (ali drugih prostorih osumljenih) je sploh dočakalo epilog? Policija bi morala opravljati evalvacijo svojih posegov in jih tudi kritično oceniti – tako iz vidika spoštovanja zakonskih norm in predpisanih postopkov , ter kot rečeno upoštevanje NAČELA SORAZMERNOSTI.
Poseg v integriteto stanovalcev (ali druge prostore posameznikov), je namreč hud poseg v človekove pravice in bi moral biti zares utemeljen. Spomnimo se samo na primer bivšega murskosoboškega župana Antona Štihca, ko bi lahko iskane dokumente našli v uradni dokumentaciji , torej brez nepotrebnega posega v prostore župana in nepotrebnega zasega računalnikov.
In ? Nobenih sankcij zaradi neodgovornega početja odgovornih, celo nobenega opravičila – kor v mojem primeru. Podobno se je pripetilo tudi Alenki Bratušek in v drugih odmevnih primerih, naštetih v oddaji, pa še kaj, kar ni bilo omenjeno.
Kaj nam pomagajo nastopi mag . Miroslava Žaberla, ki se sklicuje na NADZORNE INSTANCE: instutucijo, ki jo je nekaj let tudi sam vodil; a je v mojem primeru, po moji presoji, opustil dolžna ravnanja.
Ne samo po moji presoji. Kar nekaj uglednih pravnikov, s katerimi sem se posvetoval (o nalogah direktorata za nadzor policij), mi je pritrdilo , da bi moral mag. Žaberl večino zadev (od 15 sumov kršitev dela policije, / naštetih v priponki: sporno delo policije – točke oz. poglavja) že obravnavati sprotno, brez odlašanja in sklicevanja na odprti postopek .
Še hujša kritika pa leti v času po zaključku zadeve, na njegovega naslednika, še enega magistra, g. Lada Bradača, sedanjega ključnega »nadzornika« dela policije . Njegov odgovor na moje konkretne (in dokumentirane zadeve), je bili pavšalen, abstrakten oz. nezadosten. Hočem povedati – večine zadev se sploh ni dotaknil; enostavno jih je obšel. Tudi o tem sem pisal v predhodnem mail dopisu z dne 2.7. . 2020 in se je v izhodišču nanašal na zadevo Počivalšek. Dopis sem takrat poleg medijem poslal seveda tudi ministru Hojsu in odstopljenemu direktorju policije Antona Travnerju. Slednji mi, za razliko od ministra, sploh ni odgovoril. Bomo videli kako se bo odzval sedanji v.d. generalnega direktorja policije g. Andrej Jurič. , ki ga bom tudi seznanil s to (vnovično !) pobudo o preiskavi policijske preiskave, čeprav je tokrat prvenstveno naslovljena na Petra Svetino, sedanjega varuha človekovih pravic.
Kaj pomaga govorjenje o delitvi oblasti in strokovni neodvisnosti, če v praksi ti centri delujejo (zaradi personalnih unij / osebnih ali političnih) – usklajeno, v negativnem pomenu besede.
Inštitucije oz. njihovi odgovorni nosilci (ki so dobro plačani za svoje delo), se le prepogosto »branijo z molkom«.
Kot smo zasledili v imenovani Tarči se protagonistom spodletelih akcij na terenu (preiskav brez epiloga) ni nič zgodilo. Opravljajo iste naloge ali na drugih dobro plačanih mestih.
Bom konkreten: V času posega v naše stanovanje je bila notranja ministrica Katarina Kresal , generalni direktor policije Janko Goršek, ki se je očitno podrobno »zanimal » za konkretni primer in po javni izjavi poslanca, ki je skušal proučevati zadevo, želel celo vplivati nanj; vodja kriminalistov na državnem nivoju pa Aleksander Jevšek, na mestnem nivoju pa Branko Japelj.
Raziskovalni novinar v oddaji tudi zaskrbljeno ugotavlja , da sploh ni na razpolago podatkov o »uspešnosti« tovrstnih posegov v stanovanja, integriteto oz. zasebnost posameznikov. Torej na manjko (ali nedostopnost) analiz o epilogih tovrstnih »aktivnosti« policije na terenu.
To naj bi vsekakor zanimalo g. Petra Svetino ?
A ne oglašam se zaradi sebe.
Že v začetku mi je bilo jasno, da zadeva brez dokazov, ne more »piti vode« in da bo – kar se je tudi dogodilo – na koncu padla. Tožilec se sploh ni pritožil, saj se dejansko ni imel na kaj.
Posledice takih akcij pa so ogromne. Kor rečeno, ne gre le za mene, ki niti nisem doživel kakega medijskega pogroma, saj je bil že večini novinarjem (s kančkom razuma in poštenostjo) jasno, da gre za – oprostite, izrazu – za absurdno zadevo. Menim, da je bila večina medijev pri spremljanju zadeve le korektna, če ne štejem opaženega strahu po končani zadevi, ko bi se naj bi se lotili veliko bolj družbene relevantne teme od te, ali je kdo posedoval kakšno prepovedano sliko: Proučevanju suma zlorabe dela policije oz preiskovalnih organov za politične potrebe; ter odkrivanju njihovih scenaristov in režiserjev. Pa, če v te »sume« kdo ne verjame, bi morali posamezne dejavnosti policije presojati i z povsem strokovnih kriterije, saj gre konec koncev le za vprašanje upravičenosti posega v človekove pravice.
Kot rečeno, pa je na tem področju bolj prisoten strah, kot vnema po raziskovanju.
Kaj mislim s tem, ko govorim, da ne gre le za mene.
Že na splošno bi se morali na policiji z večjo skrbnostjo in presojo odločati za posege v človekove pravice, ne glede ali dobe »zeleno luč«od tožilca ( v mojem primeru kar od dežurnega preiskovalnega sodnika, za tem, ko je zadeva leto in pol stala v predalu ) od katerih sta odvzem prostosti in vstop v stanovanje v ustavi izrecno omenjena.
V mojem primeru pa tudi v imenu teh , ki so bili sočasno podvrženi hišnim preiskavam, saj naj bi šlo »za veliko akcijo« širom Slovenije. In kaj je prinesla ta velika akcija ?!
O tej , milo rečeno, preiskovalni polomiji, sem pisal v tem priloženem seznamu nepravilnostih pri delu policije. Par od njih, ki so bili le obsojeni na kratke pogojne kazni (zaradi relativno banalnih zadev), se mi je javilo. Bili so šokirani nad zvonjenjem v zgodnjih jutranjih (pravzaprav še nočnih) urah, zaprepadeni zaradi postopka in ogorčeni nad večmesečnimi zasegi računalnikov. Kasnje vrnjeni, a vrnjeni in če rečem na kratko: pri večini torej »nič od nič«. Na te relativno mile pogojne obsodbe pa so nekateri redki posamezniki pristali za to, da se izognejo dolgotrajnim sodnim procesom in stroškom.
So bili dotični le koleterelna škoda za ustvarjanje vtisa … – ?
Večjo občutljivost za to področje sem pričakoval tudi od instituta varuha človekovih pravic, in se zato ponovno obračam nanj – javno.
Predhodna varuhinja se je osredotočila predvsem na dolgotrajen postopek, vprašanju SORAZMERNOSTI uporabe ukrepov , ki drastično posegajo v področje človekovih pravic, pa ni namenila ustrezne pozornosti.
(O, kako znamo biti občutljivi, za varstvo integritete posameznikov, zaščiti (»počrnitvi«) raznih osebnih podatkov ali varovati poslovne skrivnosti (tudi osumljenih za huda korupcijska dejanja)! Dvojna merila – vsekakor.)
Varuh človekovih pravic, si je prav gotovo ogledal omenjeno TV oddajo oz. bil z njo seznanjen. Želel bi, da se na institutu varuha s prizadetimi, ki so bili omenjeni ( in tudi temi, ki so bili sočasno preiskovani v mojem primeru) in sodijo v kategorijo »hišnih preiskav brez epiloga« temeljito pogovorimo in se v problem temeljito poglobimo.
Lep pozdrav! Andrej MAGAJNA* – 041 691 619
*
– bivši poslanec in član Ustavne komisije v prvem mandatu pluralne skupščine
– podpredsednik DZ »Komisije za človekove pravice« v mandatu 2008-2011
Priloge: – dopis v zadevi Počivalšek z dne 02.07. 2020 (
– točke in poglavja o nepravilnostih pri delu policije
– insert iz točk, ki se nanaša na rezultate »velike preiskovalne akcije«
