Prehrano v domovih za starejše je potrebno ustrezno načrtovati, hrana pa mora biti prilagojena zdravstvenim težavam starostnikov.
Poslanka Eva Irgl je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer in ministra za zdravje Aleša Šabedra naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z razmerami v domovih za starejše.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministra!
V Sloveniji se že dlje časa ukvarjamo s problematiko zagotavljanja primerne in kakovostne oblike institucionalnega varstva starejših. Pokojnine številnih upokojencev v Slovenji so tako nizke, da z njimi komaj živijo, dolgotrajna oskrba starejših je v Slovenji slabo urejena, oziroma ni enotno sistemsko urejena, čeprav ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjata, da je prioriteta prav priprava sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe. Ta prvenstveno vključuje pripravo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Prav dolgotrajna oskrba starejših je eno izmed področij, ki v okviru socialnih politik gospodarsko razvitih držav v zadnjih letih zavzema vse vidnejše mesto. Razlog je predvsem v staranju prebivalstva in v naraščajočem deležu starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju. Zadnji podatki Statističnega urada RS in Eurostata kažejo, da tudi Slovenija postaja starajoča se družba, saj je 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 %. Delež starejših od 80 let se bo s 5 % v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 %. S staranjem pa se verjetnost potrebe po dolgotrajni oskrbi povečuje. Obenem pa se povečujejo tudi javni in zasebni izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju.
Kot predsednica državnozborske Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, sem v preteklih mesecih obiskala kar nekaj oblik institucionalnega varstva, v katerih so me zaposleni seznanili s ključnimi problemi in stiskami, s katerimi se soočajo. Med drugim opozarjajo na premajhne prostorske zmogljivosti, saj na prosto posteljo v domu (po ocenah Skupnosti socialnih zavodov) čaka približno 10.000 starostnikov. Izrazito primanjkuje tudi kadra, predvsem na delovnih mestih do pete stopnje izobrazbe (bolničar negovalec, delovni inštruktor, gospodinja negovalka…), zaradi česar bodo prisiljeni zmanjšati nastanitvene zmogljivosti. Soočajo se tudi s previsokimi cenami oskrbnin (zaradi dviga minimalne plače se bodo stroški višjih plač oskrbnega osebja prevalili na pleča stanovalcev, njihovih svojcev in občin). V sklopu vsega navedenega, pa Društvo Srebrna nit opozarja tudi na zanemarjanje prehrane starostnikov. Primerna prehrana je namreč najboljša preventiva tudi pri kroničnih boleznih. Študije kažejo na podhranjenost in nepravilno hranjenost starostnikov, saj ti zaužijejo le 40 odstotkov vseh potrebnih snovi. Ob posameznem obroku zaužijejo premalo hrane, premalo pijejo, imajo premalo obrokov in jedo premalo raznoliko.
V Društvu še opozarjajo, da morajo domovi za starejše prehrano ustrezno načrtovati, hrana pa mora biti prilagojena zdravstvenim težavam. Ob serviranju mora biti topla, živila pa je treba kupiti pri lokalnih ponudnikih. Nesprejemljivo za Društvo Srebrna nit je tudi, da domovi za starejše prehrano prepuščajo zunanjim izvajalcem, ki niso dovolj usposobljeni za to.
Zato vas sprašujem naslednje:
1. Kdaj bo v DZ RS končno vložen Zakon o dolgotrajni oskrbi?
2. Kako nameravate zagotoviti večje prostorske zmogljivosti za namestitev starejših?
3. Kako nameravate ustvariti boljše delovne pogoje, da se bodo posamezniki lažje odločali za delo s starejšimi v vseh oblikah institucionalnega varstva?
4. Glede na opozorila Društva Srebrna nit, ali že pripravljate ukrepe, ki bodo izboljšali prehrano starejših?
