»Putra še!« zavpil je iz pisarne,
zmazal ga je dvajset dek že v nulo,
a se po hodniku spet je čulo:
»Putra še, ve gnide malomarne.«
»Kaj počenja, kaj nam le ukaže?«
so vprašali zdaj se sodni sluge,
da mu zopet delamo usluge,
s putrom še oči da drugim maže?«
Slino golta, s putrom se nažira,
rad bi Ranko zbrisal vse sledove,
pa zato po putru kliče, rjove,
ker prebava vsa se mu podira.
Putra še, je krik v največji sili,
s tem tolaži se, ko od vročine
maslo se stopi, preden izgine,
saj se Putrež ti nazadnje smili.
Vedno bil presit je putra Ranko,
zdaj pa prosi zanj in moleduje,
ve, da pride tisto, bo najhuje
ko bo s putrom še zatrpal danko.
Ko ne bo šlo ven, ko zabasálo
s putrom se debelo bo črevesje,
se porušilo mu ravnovesje,
slednjič vse grdo se zapacalo.
Ranko vpije, spet se je zadrl:
»Putra še! Zavitek hočem trojen!«
Na požiranje je, ve, obsojen,
ta nazadnje bo še drek požrl.
