17.9 C
Ljubljana
torek, 24 maja, 2022

30 let priznanja Slovenije s strani Avstrije

Piše: NSKS

Zahvala Avstriji in čestitke Sloveniji

Z mednarodnim priznanjem je naša južna soseda Slovenija kot suverena država dosegla prvi in najpomembnejši notranji cilj, da lahko deluje in odloča navzven. Za večino evropskih držav je bil 15. januar 1992 dan, ko je bila Slovenija sprejeta v skupnost držav kot enakopravna članica. Že maja istega leta je bila Slovenija sprejeta v Združene narode pod avstrijskim predsedovanjem Varnostnemu svetu OZN. Februarja 1999 je začel veljati Sporazum o sodelovanju med Slovenijo in EGS, leta 2004 je Slovenija postala članica Nata, maja 2004 članica Evropske unije, leta 2008 in ponovno leta 2021 je Slovenija predsedovala EU. Zgodba o uspehu mlade države.

Narodni svet koroških Slovencev ob vstopu Slovenije v mednarodno skupnost držav, ki se je zgodil pred tridesetimi leti, izreka Republiki Sloveniji iskrene čestitke in priznanje za njeno uspešno pot.

Kot predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem želimo Republiko Slovenijo ob tej priložnosti spomniti na njeno samo prevzeto nalogo, da izpolni svojo vlogo države naslednice, dejanske podpisnice avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Po vzgledu in izkušnjah med Italijo in Avstrijo v zvezi z Južno Tirolsko bi lahko ustanovili tudi stalni odbor Republike Avstrije in Republike Slovenije ter slovenske manjšine v Avstriji, ki bi lahko za deželno in zvezno vlado redno pripravljal zavezujoče predloge za rešitev še odprtih vprašanj.

Poleg klasičnih, v širšem smislu še vedno odprtih vprašanj na področju šolskega sistema, predšolskega in obšolskega varstva, drugega deželnega jezika, jezika sodišč in uradnega jezika, bi tudi bilo treba s sodobnim, novim manjšinskim zakonom okrepiti z volitvami legitimirano manjšinsko zastopstvo.

Za Narodni svet koroških Slovencev je dan priznanja tudi priložnost, da se zahvali številnim avstrijskim osebnostim s področja kulture in politike za njihov prispevek k slovenski državnosti.

Pri tem mislimo predvsem na takratnega avstrijskega zunanjega ministra dr. Aloisa Mocka, znanega po svoji vztrajnosti, na dunajskega župana dr. Helmuta Zilka, na neutrudnega zagovornika dr. Erharda Buseka, na koroškega deželnega glavarja Christopha Zernatta, pa tudi na zaslužne osebe iz vrst narodne skupnosti, na nedavno odlikovanega dr. Matevža Grilca, enega od številnih podpornikov beguncev, in takratnega predstavnika vlade Republike Slovenije na Dunaju, poslanca Karla Smolleja, ki je bil v obdobju pred priznanjem slovenske države zelo učinkovit kot povezovalec avstrijskih in evropskih institucij. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste Slovence, ki so v lastni državi kot politiki – tu se spominjamo Alojza Peterleta, prvega predsednika vlade – in osebnosti s področja narodne obrambe – tu mislimo med drugim na takratnega obrambnega ministra Janeza Janšo – pogumno prispevali k zagotavljanju miru tudi na obmejnem območju z Avstrijo.

Danes, 30 let po priznanju Slovenije s strani Avstrije, lahko rečemo, da je bil nastanek Slovenije evropski projekt in uspeh skupnega, odgovornega in modrega delovanja. Danes je Slovenija vzorna soseda, zanesljiva partnerica in konec koncev na prebivalca največja avstrijska trgovinska partnerica z več kot štirimi milijardami evrov trgovinske menjave, s čimer je Slovenija na prebivalca največja porabnica avstrijskih izdelkov in storitev na svetu.

Vir: www.nsks.at

Sorodne vsebine