Piše: Vida Kocjan
Romana Tomc je poslanka v Evropskem parlamentu (EP) in članica Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji pripada Slovenska demokratska stranka (SDS). Izbrana je bila tudi za vodjo slovenske delegacije EPP v EP in izvoljena tudi za podpredsednico poslanske skupine EPP v tem parlamentu. Za evropsko poslanko je bila prvič izvoljena na volitvah leta 2014.
Spoštovana gospa Tomc, dobrega pol leta je od volitev v EP pa vas sprašujemo, kako sedaj gledate na volilni izid stranke SDS, kakšna je vaša ocena.
Danes je še bolj kot na volilni dan očitno, da smo dosegli res odličen rezultat. Relativno gledano gre za najboljši rezultat v okviru EPP. Od devetih poslancev iz Slovenije nas je pet v EPP, med petimi pa smo kar štirje iz SDS. Če bi v vseh državah dosegli takšen rezultat, bi imela EPP absolutno večino v EP.
Očitno je, da smo prepričali ljudi s politiko, ki jim je blizu in ki jo razumejo. Hkrati je to tudi dokaz moči naše stranke in jasno sporočilo levi koaliciji, da ji ljudje ne zaupajo. Takega rezultata si želim tudi na naslednjih državnozborskih volitvah.
Volitve v EP so pokazale, da se volja evropskih državljanov obrača v desno. Zakaj je tako?
Leva politika jih je razočarala. Veliko je obljub in malo ukrepov za ljudi. Preveč pravic in premalo odgovornosti. Odtujenost od realnih problemov. Nesposobnost poiskati rešitve. Spomnim se stavka svoje kolegice Joveve, ki je na soočenju pred volitvami na vprašanje, kdo bo plačal vse norosti zelenega prehoda, odgovorila, da bo plačal planet. Jaz mislim, da bodo na koncu plačali ljudje. To je razlika med nami.
Kakšno pa je razpoloženje v EP? Sedaj imate na desni veliko večjo moč.
In s tem tudi veliko večjo odgovornost. Ampak dolgo smo čakali na to in seveda smo teh razmer veseli. Pomembno je, da nobena odločitev ne more biti sprejeta brez EPP. Če se združijo vsi, ki so bolj desno od nas, nimajo večine. Enako velja, da večine nimajo, niti če se povežejo vsi na levi. EPP je odločilna. Lahko rečem, da so se tudi razmere znotraj naše skupine spremenile in veliko več je kolegov, ki vidijo našo prihodnost v povezovanju z desnico. Predvsem z evropskimi konzervativci. Glede Patriotov je sicer nekaj negotovosti, predvsem zaradi njihovih precej radikalnih stališč glede Rusije in Ukrajine, nemalokrat pa se z njihove strani slišijo tudi protievropske ideje. Glede nekaterih vprašanj, kot so na primer migracije, pa imamo seveda zelo podobna stališča.
Čeprav formalne koalicije v EP ni, je povezovanje med različnimi strankami precej drugačno kot v prejšnjem mandatu, zato sem presenečena, ko slišim, da je vse tako, kot je bilo prej. To še zdaleč ne drži.
Postali ste ena od 13 podpredsednikov EPP, največje posamične politične skupine v EP, kar je velika čast tudi za slovensko politiko. Čemu to pripisujete?
Moja funkcija je v prvi vrsti rezultat dosedanjega dela in velikega zaupanja predsednika stranke in predsednika naše skupine Manfreda Webra. Presenetilo me je njegovo vabilo, da postanem del vodilne ekipe, hkrati pa mi je to v čast. Manfredova želja, da ima okoli sebe več takšnih, ki razmišljajo bolj desno, se je lepo pokrila z mojimi političnimi stališči. Lepo je bilo slišati tudi, ko mi je svojo podporo obljubila celo predsednica parlamenta Roberta Metsola. Jasno pa brez dobrega rezultata stranke SDS na volitvah in prepoznavnosti predsednika Janeza Janše ne bi šlo. Vse skupaj, najbrž tudi dejstvo, da se s kolegi zelo dobro razumem, je na koncu botrovalo moji izvolitvi.
Vam mesto podpredsednice prinaša dodatne obveznosti?
Seveda, kar precej. Vsi podpredsedniki imamo posebne zadolžitve, pokrivamo celoten spekter delovanja skupine, od zakonodajnega dela do kadrovskih in finančnih zadev. Jaz sem zadolžena za sodelovanje z nacionalnimi parlamenti in drugimi institucijami. Imam torej precej povezav po celotni Evropi. V okviru tega sem jeseni sodelovala pri več medinstitucionalnih srečanjih, organizirala sem delovno srečanje na temo vladavine prava, srečala sem se z drugimi nacionalnimi poslanci političnih strank, ki sodijo v EPP, tudi z Odborom regij že načrtujemo delo v naslednjem letu.
Tudi neformalna srečanja so pomembna, mogoče še bolj, kajti takrat je več časa, da komu razložiš, kakšno je stanje v Sloveniji. Na teh srečanjih večkrat pokažem sliko predsednika Vrhovnega sodišča RS, ki ima na svoji mizi pištolo. Ne boste verjeli, kako se kolegi čudijo in zgražajo.
Potrjena je nova sestava Evropske komisije, kako jo ocenjujete?
Nove sestave Evropske komisije, katere del je tudi slovenska kandidatka Marta Kos, nisem podprla. Marta Kos je bila del paketa, in čeprav nam paket v celoti ni všeč, je to politična realnost, ki jo je treba sprejeti in iz nje potegniti kar največ. Evropska ljudska stranka je, kar zadeva kandidate naše stranke, zelo uspešno izpeljala pogajanja in v Komisijo ji je uspelo vključiti vseh 14 svojih kandidatov. Poleg tega je bila naša podpora odločilna tudi za kandidata Melonijeve in tudi kandidata Orbánovih Patriotov. S tem smo v ELS postali veliki zmagovalci, socialisti in druge leve stranke z izidom ne morejo biti preveč zadovoljni. Za zaščito svojih kandidatov so namreč sprejeli praktično vse pogoje. Upajmo, da bo Komisija delala dobro in predvsem, da bo poslušala sporočila, ki prihajajo od ljudi. To bo ključno pri tem, ali bo pripeljala svoj mandat do konca ali ne. V dobro Evrope si želim, da ga pripelje. Če ga ne bo in jim bodo stvari ušle iz rok, potem nas lahko resnično skrbi.
Novo Evropsko komisijo čaka veliko dela – energetska draginja, vojna v Rusiji in na Bližnjem vzhodu, padec industrijske proizvodnje v državah EU itd. Kako se spopasti z vsem tem?
Od Komisije v osnovi pričakujem tri stvari: da bo zavarovala evropski način življenja in preprečila nezakonite migracije, da bo z enakimi kriteriji obravnavala vladavino prava v vseh članicah in da se bo uspešno spopadla s konkurenco, ki prihaja iz Kitajske in ZDA. Predvsem se zanašam na 14 komisarjev iz moje politične skupine, da bodo delali v skladu z voljo volivcev.
Izzivov je ogromno. Upam, da bo Evropska komisija v tem mandatu odločnejša, bolj vsebinska in bo interese Evropejk in Evropejcev postavila na prvo mesto. Dovolj je kompromisov, dovolj je praznih besed in dovolj je hiperprodukcije predpisov.
Pretekli mandat je bilo v EP veliko razprav o vladavini prava in svobodi medijev. Kako sedaj ocenjujete stanje vladavine prava v Sloveniji?
Vladavine prava v Sloveniji ni. Preveč je primerov, ki to dokazujejo. Ne nazadnje tudi vnovično sojenje prvaku opozicije Janezu Janši. Popolna sodna farsa. Saj lahko tako rečem, kajne? Ne nazadnje samo uporabljam besede premierja Roberta Goloba. Ampak nisem zato v EP, da ugotavljam to, kar vsi vedo, temveč zato, da naredim, kar je v moji moči, da se tudi s pomočjo evropskih institucij razmere v Sloveniji spremenijo na boljše.
Pred dvema tednoma je na odboru LIBE potekala razprava o vladavini prava v EU, predvsem o vlogi civilne družbe v njej. Poudarila sem, da se v Sloveniji soočamo z neke vrste fenomenom, ko je civilna družba iz kritika oblasti postala njena zagovornica. Torej ne opravlja svoje naloge. Žal civilna družba pogosto sodeluje pri razgradnji pravne države. Podpira ukrepe vlade, če gre za vlado po njenem izboru, in preprosto molči, če ta vlada ogroža pravno državo. Znajo pa biti zelo glasni, če državo vodi vlada, ki jim ni politično blizu. Jasna politična profiliranost na njihovo delovanje meče slabo luč. Res gre za neke vrste fenomen.
V tem trenutku žal še ne morem govoriti o podrobnostih, ampak prepričana sem, da bomo v prihodnje v EP še veliko govorili o Sloveniji. Poskrbela sem, da so vsi kolegi v predsedstvu dobro seznanjeni s situacijo, prek sodelovanja s parlamenti v državah članicah skrbim, da gredo informacije tudi naprej, nekaj aktivnosti pa je tik pred realizacijo.
Po napovedih naj bi se tako imenovani zeleni prehod, ki zelo škodi evropskemu gospodarstvu, upočasnil oziroma šel v drugo smer. Bo res tako?
Želim si, da se te napovedi uresničijo. Seveda se strinjam, da je treba okolje zavarovati, a ne na račun tistih, ki v Evropi pridelujejo hrano in ustvarjajo delovna mesta. To je dejstvo, ki ga zagovarjam že od začetka svoje politične poti.
Nedavno smo v EP glasovali o dokumentu, kjer je bilo prav vprašanje med varstvom narave in hkrati obremenitvijo kmetov, gozdarjev in podjetij glavna dilema. Gre za uredbo o krčenju gozdov. V prejšnjem mandatu je Evropska komisija pripravila nerealen in škodljiv predlog. Uredba bi močno udarila po kmetih in podjetnikih, ki bi imeli tako precej več administrativnih obremenitev in tudi nove stroške. Po burnih razpravah v EP je bila uredba izglasovana s premočjo levih strank. Na desni smo z nekaj amandmaji zmanjšali škodo, ki bi lahko bila še večja, moči za ustavitev tega predpisa pa nismo imeli.
Takoj po letošnjih volitvah smo o uredbi znova glasovali. Zaradi prej omenjene nove, desne usmeritve EP nam je uspelo pripraviti bolj življenjski in uravnotežen predpis, ki še vedno varuje gozdove, vendar ne obremenjuje kmetov in podjetnikov. Na glasovanju nam je skupaj z drugimi strankami na desnici (ECR, Patrioti) in tudi delom liberalcev (Renew) uspelo doseči večino za uveljavitev našega predloga. Če bi bila razmerja sil takšna že v prejšnjem mandatu, marsikateri predpis ne bi bil sprejet.
Za prihodnost evropskega podeželja je zelo pomembna tudi kmetijska politika. Kakšno smer bi morala v tem primeru ubrati Evropska komisija?
Glede na to, da je Evropska unija močno odvisna od uvoza osnovnih živil, menim, da bi v prvi vrsti morali zaščititi naše kmete, jim omogočiti in tudi močno podpreti njihovo delo. Glede na stanje v svetu, ko se soočamo s konflikti na praktično vsaki celini, je nujno zagotoviti vsaj neko stopnjo samooskrbe, ne pa kmetov z novimi predpisi dušiti in hkrati še tisto nekaj, kar pridelamo, izvažati iz EU.
Evropska unija se je do svojih tekmecev vedla preveč prijazno. Za dosego splošnega konsenza smo sprejemali odločitve, ki so bile nam v škodo, medtem ko so drugi držali fige za hrbtom. Evropska komisija mora biti odločnejša in v prvi vrsti zaščititi nas, Evropejce.
Kako gledate na neuspešno spopadanje z migrantsko krizo?
Evropska komisija je v boju proti migrantski krizi pogorela na vsej črti. Interese drugih je postavila pred svoje. Namesto da bi naredila vse, kar je v njeni moči, da bi zavarovala nas in naš način življenja, je pomagala tistim, ki so njeno pomoč izkoriščali.
V svojem govoru ob predstavitvi in izvolitvi nove Evropske komisije sem poudarila, da je njena dolžnost, da prepreči nezakonite migracije, zavaruje naše meje in prepreči, da tujci paradirajo po evropskih mestih in od Evropejcev pričakujejo, da se prilagajajo njim in ne obratno. Ne gre več za vprašanje solidarnosti. Ne moremo biti solidarni z nekom, ki pride na naša tla nezakonito, od nas pričakuje nastanitev, hrano, oskrbo, a hkrati ne naredi ničesar v zameno. Solidarnosti se mora kazati na obeh straneh.
Naj spomnim, da je v programu Komisije, da v prvih 100 dneh svojega dela predlaga učinkovit način vračanja nezakonitih migrantov. Novo zakonodajo naj bi tako imeli že pred poletjem 2025. Spremembe torej so. Naj pa ob tem dodam, da so nekatere države, kot je na primer Danska, že zdavnaj sprejele ukrepe za svojo zaščito. Da se, če se hoče.
Slovenija je po zadnjih podatkih na zadnjem mestu po črpanju evropskih sredstev. Čemu to pripisujete?
Vlada Republike Slovenije se hvali s črpanjem sredstev iz prejšnje perspektive, ki se je končala z letom 2020, pa z njo pravzaprav niso imeli ničesar. Vlada Janeza Janše je pripravila projekte, vlada Roberta Goloba pa reže trakove. Slovenija je bila na četrtem mestu med evropskimi državami po črpanju evropskih sredstev, danes smo na zadnjem. Izkoristili smo le en odstotek sredstev, pa še ta so namenjena nekim mehkim vsebinam.
Pojavljajo se vprašanja, kaj gre narobe. Mogoče vlada preprosto nima dovolj usposobljenih zaposlenih, ki bi znali pripraviti in na razpise prijaviti velike projekte. Denarja je v EU ogromno, očitno pa ga naša vlada ne potrebuje. Očitno nam gre tako dobro tudi brez njega. Sicer pa je veliko teh projektov vezanih na reforme, od njih pa poznamo le časovnice. Te pa ne prinašajo evropskega denarja.
Vaši načrti do konca mandata?
Kot do sedaj želim še naprej delati za Slovenijo. Želim si upravičiti glas prav vsakega volivca, ki mi ga je zaupal.
Nismo še rekli zadnje besede glede peticije. Žrtve medvojnih in povojnih pobojev čakajo na pokop. Želim si, da bi jim lahko v EP namenili pomnik. Že januarja nas čaka vnovična obravnava v EP, nanjo bodo povabljeni tudi predstavniki vlade.
Velikokrat na omrežju X dobivam dobronamerne pa včasih tudi zlonamerne nasvete anonimnežev. Najprej bi rada, da se, če že imajo kaj povedati, predstavijo s svojim imenom in priimkom. Lahko se je skrivati za lažnim imenom in pisati svinjarije, ki jih je normalnemu človeku težko brati. Poleg tega pa trositi laži z namenom diskreditacije. Vsem takim sporočam, da bom ohranila svoj slog komunikacije, da bom še naprej trdo delala, ker to očitno prinaša rezultate, in da bo pri vseh odločitvah Slovenija vedno v mojem srcu.
Glede na to, da je tokratna številka Demokracije izšla tik pred prazniki – kaj bi zaželeli našim bralkam in bralcem?
V teh prazničnih dneh predvsem notranjega miru in medsebojnega razumevanja. Bodimo dobri drug z drugim, pozabimo na stvari, ki nas razdvajajo, in se spomnimo na tisto, kar nas povezuje.
Spoštovane bralke in bralci, želim vam vesel in blagoslovljen božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter obilo zdravja, veselja in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2025!
