Piše: Lucija Kavčič
Pogovarjali smo se s Mitjem Steinbacherjem, dekanom Katoliškega inštituta, na katerem izobražujejo odgovorne in etično neoporečne intelektualce. Veliko se povezujejo s tujino in organizirajo lastne dogodke. Tako je bil konec maja odlično obiskan simpozij ob 80. obletnici smrti L. Ehrlicha.
Demokracija: Naj začnemo z načrti za prihodnost inštituta …
O prihodnosti je precej nehvaležno govoriti, sploh pa v času velikih negotovosti, kot smo jim priče ta hip. Katoliški inštitut je nosilec katoliškega visokega šolstva na Slovenskem. Smo zasebni zavod z željo izobraževati odgovorne, samozavestne, znanja željne in etično neoporečne intelektualce. Ni skrivnost, da si želimo vzpostaviti Katoliško univerzo kot celostno skupnost sobivanja med profesorji in študenti, v ospredju katerega je vzajemna proaktivna želja po znanju in ustvarjanju.
Demokracija: Povejte, prosim, kaj o povezovanju s tujini katoliškimi inštituti.
Ta hip imamo sklenjenih blizu 30 partnerstev z različnimi, ne le s katoliškimi, univerzami in inštituti pretežno iz Evrope ter eno partnerstvo z ugledno poslovno šolo iz Čila. Nazadnje smo podpisali partnersko pogodbo z največjo katoliško univerzo na Poljskem in sploh eno večjih zasebnih univerz v Vzhodni Evropi, ki nosi ime po svetniku Janezu Pavlu II. Naši sodelavci redno sodelujejo na mednarodnih dogodkih, znanstvenih konferencah in strokovnih posvetih doma in v tujini, vsak semester pa gostimo skupine mednarodnih študentov v okviru izmenjave Erasmus+.
Demokracija: Na svetu je več kot 300 katoliških univerz in 1000 drugih visokošolskih katoliških ustanov – kako se je rodila zamisel za katoliško univerzo v Sloveniji?
Res je, na svetu obstaja veliko katoliških univerz in drugih katoliških visokošolskih ustanov. Mnoge med njimi so zelo ugledne in eminentne, kot sta denimo milanska ali leuvenska katoliška univerza. Slovenija je med redkimi državami zahodnega sveta, ki so še brez katoliške univerze.
Katoliški inštitut je bil ustanovljen leta 2008, ko so slovenski škofje v okviru Slovenske škofovske konference zasejali seme prihodnje katoliške univerze. Fakulteta za pravo in poslovne vede je prva v sklopu visokošolskih ustanov pod okriljem Katoliškega inštituta. Za razvoj v univerzo je treba vzpostaviti nove interdisciplinarne študijske programe različnih ravni in v sklopu različnih fakultet.
Demokracija: Izvajate že tri študijske programe; boste dodali še kakšno smer?
Ta hip izvajamo univerzitetni program Ekonomija, magistrski program Pravo in magistrski program Poslovne vede. Magistrski program Pravo je povsem nov in ga bomo začeli izvajati s študijskim letom 2022–2023. Obstoječe programe bomo nadgrajevali glede na mednarodne trende in lokalne smernice. Redno dodajamo nove izbirne predmete, izključena pa ni niti uvedba kakšnega povsem novega programa tudi v sklopu obstoječe fakultete. Za kakšen bolj strateški uvid v prihodnost naše fakultete pa je ta hip še prezgodaj govoriti.
Demokracija: Kako poteka študij in kako uspešni so študentje, ko končajo študij?
Študij izvajamo v 4 modernih predavalnicah, ki so opremljene s pametnimi tablami in z relevantno programsko opremo. Ob tem imamo možnosti prilagajanja izvedbe tudi s snemanjem in z izvedbo na daljavo prek videokonferenčnega sistema. V stavbi fakultete je tudi velika sodobno opremljena dvorana, namenjena prireditvam, simpozijem, konferencam.
Študij poteka po akreditiranih programih in diplomantom prinaša raven strokovnih znanj, ki je primerljiva z drugimi sorodnimi programi v Sloveniji. Lahko vam zatrdim, da študenti v času študija pri nas pridobijo samoiniciativnost, motiviranost, marljivost. Drznejo si postavljati včasih tudi neprijetna vprašanja in so ob koncu študija dovolj podkovani za uspešen vstop na trg dela.
Demokracija: Od kod prihaja vaš pedagoški kader?
Kakovost izvedbe izobraževanja je odvisna od kakovosti pedagoškega kadra. Ta hip je v pedagoški proces vpetih približno 30 pedagogov, ki prihajajo z različnih koncev: z javnih univerz, drugih zasebnih visokošolskih zavodov, nekaj jih je iz prakse, nekaj pa je lastnega kadra Fakultete za pravo in poslovne vede. Prav v teh dneh smo čestitali dvema svojima sodelavcema na uspešno končana doktorata: kolegica je doktorirala v Rimu, kolega pa na ljubljanski univerzi.
Demokracija: Organizirate tudi veliko domačih in mednarodnih dogodkov – s kom se pri tem povezujete?
Veseli me, da so prizadevanja za organizacijo lastnih dogodkov obrodila sadove in da naši dogodki postajajo zaznavni v javnosti. Sodelujemo s številnimi inštituti z vsega sveta. V začetku maja letos smo pod okriljem dunajskega inštituta Austrian Economics Center gostili mednarodni dogodek FMRS2022, ki se izvaja v sodelovanju z inštituti in univerzami številnih evropskih držav, ZDA in Izraela.
Konec maja smo skupaj s Teološko fakulteto UL pripravili še odlično obiskan simpozij ob 80. obletnici smrti L. Ehrlicha, ki je služboval tudi kot dekan TF UL. Lani smo na daljavo in s številnimi mednarodnimi gosti izvedli veliko mednarodno konferenco ob 100. obletnici rojstva znanega slovenskega ekonomista Ljuba Sirca. Trudimo se gledati naprej in slediti receptom, ki delujejo.
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.
