Piše: Lea Kalc Furlanič
Blaž Cvar po letu vodenja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije opozarja, da je vloga zbornice izredno pomembna, saj je njena naloga potrebe malega gospodarstva čim bolje zastopati v pogajanjih s sindikati in državo. Posebno ta čas, ko slednja z njimi ne vodi najbolj doslednega socialnega dialoga.
Zato Blaž Cvar poziva obrtnike in podjetnike k vstopu v zbornico v čim večjem številu, četudi članstvo ni obvezno: »Čim več nas bo, močnejši bomo v pogajanjih z vlado.«
DEMOKRACIJA: Leto dni je, odkar ste postali predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Kako ste zadovoljni z opravljenim delom?
Cvar: O tem, kako uspešno smo opravili svoje delo v prvem letu tega mandata, je seveda najbolje, da sodijo naši člani. Mi smo zavezani k rezultatom oz. zastopanju naših članov, ki pristopajo v našo druščino prostovoljno. Že na začetku mandata smo se morali spopasti s t. i. energetsko krizo, ki jo je povzročilo več dejavnikov, med drugim tudi vojna v Ukrajini. Ta kriza je povzročila več problemov, s katerimi se je moralo gospodarstvo spopasti. Sicer pa smo se večinoma v tem letu ukvarjali s konkurenčnostjo gospodarstva in sprejemanjem reform zdajšnje vlade.
DEMOKRACIJA: Naj torej ocenjujejo drugi, vendar ali lahko sami pri sebi rečete, da ste naredili precejšnje korake?
Cvar: Sam lahko zagotovim, da bom vedno dal vse od sebe, zato da bom lahko na čim boljši način zastopal in upravičil zaupanje, ki mi je bilo izkazano, ter v celotnem mandatu dosegel cilje, ki se od predsednika OZS pričakujejo. To se bo najbolje pokazalo pri ohranjanju števila članov v zbornici ali celo pri njegovem povečanju, kar budno spremljamo. Za zdaj smo pripravljeni spopasti se še z drugimi izzivi, ki nas čakajo, tudi bolj razvojno naravnanimi za našo samoorganizacijo, ne samo za zastopanje naših članov v pogajanjih z odločevalci.
»Sam lahko zagotovim, da bom vedno dal vse od sebe, zato da bom lahko na čim boljši način zastopal in upravičil zaupanje, ki mi je bilo izkazano, in v mandatu dosegel cilje, ki se od predsednika OZS tudi pričakujejo.«
DEMOKRACIJA: OZS ima približno 20.000 članov, članstvo je prostovoljno. Ali ni to unikum? Sosednje države namreč povezujejo obrtnike, podjetnike itd. na obvezen način.
Cvar: Drži. Na to opozarjamo, kajti v Sloveniji se je leta 2013 spremenil obrtni zakon, ki je naložil naši zbornici, da ukine obvezno članstvo. V drugih državah je zastopanje gospodarstva skozi tovrstne organizacije obvezno, kar pomeni, da za delovanje teh organizacij prispevajo vsi gospodarski subjekti – obrtniki, podjetniki, velika podjetja. Posledično je za zbornico zastopanje gospodarstva lažje in morda malce bolj smiselno, konstruktivno. Pri nas pa smo zavezani k temu, da podpirajo naše delo samo tisti, ki so prostovoljno pripravljeni plačati članarino. Zato večina gospodarstva za zastopanje zbornice ne prispeva nič. Eden naših ciljev je, da ta unikum spremenimo v obliko nadomestila za zastopanje, pa naj se država sama odloči podpreti organizacije, ki se trudijo za dobro slovenskega gospodarstva. Ja, država objavlja razpise, vendar so namenjeni samo direktno podjetjem. Mi pa vztrajno iščemo načine, da se obdržimo.
DEMOKRACIJA: Kakšna so bila vaša pričakovanja, ko ste prevzeli OZS, katere zadeve ste lahko uresničili in kaj vas še čaka v prihodnje?
Cvar: Naši cilji so: ohranjanje članstva, pridobivanje novih članov, predvsem se želimo odpreti mladim oz. novim podjetjem, odpreti se razvojno naravnanim podjetjem, še izboljšati sloves naše organizacije, ki ima sicer trdne, več kot 50-letne temelje. Zavezani smo k temu, da se v čim primernejši obliki pojavljamo v javnosti. Poleg naše mesečne revije Obrtnik smo začeli objavljati še na mobilni spletni strani (aplikaciji). Tu dnevno poročamo, kaj počnemo, in obrtniki ter podjetniki lahko pridejo do informacij na področju zakonodaje, svetovanj, pomoči. Na RTVS smo meseca marca začeli z redno tedensko oddajo Vizionar, v kateri predstavljamo uspešne obrtnike in podjetnike, promoviramo poklice, predvsem deficitarne. To se nam zdi posebej v zdajšnji krizi pomanjkanja kadrov pomembno. Imamo še zamisli, kako se približati mladim in novim članom.
DEMOKRACIJA: Kako ste predstavniki gospodarskih združenj (OZS, GZS, KGZS, Zadružna zveza Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije itd.) vključeni v pogajanja z vlado in sindikati pri sprejemanju sprememb v zakonodaji?
Cvar: V vsaki državi je socialni dialog zelo pomemben. Pri nas se to dogaja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Delodajalci smo zadnje čase precej kritični do tega socialnega dialoga, kajti pri njem prihaja do kršitev. Na to opozarjamo tako sindikati kot tudi delodajalci. Dogaja se, da se pomembne odločitve, kot je zdravstvena reforma, dolgotrajna oskrba ipd., sprejemajo brez posebne razprave, ki je potrebna, da se te odločitve sprejemajo pravilno, odgovorno in v konsenzu z vsemi socialnimi partnerji. Pravzaprav gre kar direktno na vlado in v parlament. Po hitrih postopkih. Vse seveda zaradi pritiska zavez, ki smo jih dali v načrtu za okrevanje, kar je povezano s pridobivanjem evropskih sredstev, pod pretvezo, da moramo v kratkem roku en del zakonodaje spremeniti. Enako je pri zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Ker sicer do evropskih sredstev ne bomo upravičeni, sedaj hitimo. To povzroča velike preglavice, ker pa se moramo soočiti z vsemi resorji hkrati, pravzaprav niti več ne vemo, kdaj in kako naj se odzivamo. Nemogoče jim je slediti in odgovorno odločati. Smo kritični. Menimo, da je treba vse skupaj ustaviti, dati na mizo vse reforme, ugotoviti, kaj prinašajo, kako nas bremenijo tako finančno kot administrativno. In obravnavajmo jih celostno, saj so nekatera področja zelo tesno povezana.
»Dogaja se, da se pomembne odločitve, kot je zdravstvena reforma, dolgotrajna oskrba ipd., sprejemajo brez posebne razprave, ki je potrebna, da se te odločitve sprejemajo pravilno, odgovorno in v konsenzu z vsemi socialnimi partnerji.«
DEMOKRACIJA: Ste jim to predstavili oziroma predlagali?
Cvar: Da, vendar za celostno obravnavo za zdaj ni posluha. O zakonu o delovnih razmerjih smo se pogajali 10 mesecev. Mi smo se strinjali, da zakon podpremo samo pod pogojem, da sprejmemo samo nujne spremembe. To je implementacija dveh evropskih zahtev – obvezni 48-urni počitek in pet dodatnih dni dopusta za oskrbo. Potem smo pa seveda dobili kup zahtev, ki so zamajale pogajanja. Tako dolgotrajna oskrba kot pokojninska reforma namreč hitro obremenita gospodarstvo, zato moramo biti previdni. Kar nenadoma smo lahko spet v nezavidljivi situaciji. Nemčija včeraj kihne, čez šest mesecev smo mi prehlajeni.
DEMOKRACIJA: Kako se ukrepa, če se krši pravilnik ESS?
Cvar: Država bi morala spoštovati pravilnik delovanja ESS. Če ga ne bo, bomo mi poročali Evropski komisiji (EK), ki bo morala ukrepati. Ali bo prišlo do mediacije ali do izstopa delodajalske strani iz ESS, v tem trenutku ne morem komentirati, ker se bomo za to odločili skupaj. To so opcije, ki nas čakajo. Najbrž ne bomo več stali ob strani in dovolili, da se to dogaja.
DEMOKRACIJA: Vendar to lahko traja?
Cvar: Ni nujno, da na ukrepanje EK čakamo dolgo, evropski komisar ima namreč primarno funkcijo, da skrbi za primeren socialni dialog v posameznih državah. Predvčerajšnjim sem govoril z ambasadorko EK v Sloveniji in je bila kar zaskrbljena nad tem, kar sem ji poročal. Če vlada direktno ne želi prisluhniti našim pripombam, potem bomo pač ukrepali na tak način.
DEMOKRACIJA: Kaj ste izpostavili pri predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi (DO)?
Cvar: V točki zakona o DO, ki obravnava financiranje te oskrbe, se ne moremo strinjati, saj zakon določa, da se financiranje preloži na pleča delodajalcev. Posebno zato se ne moremo strinjati, ker v naši zbornici po večini zastopamo male podjetnike. To so tudi samozaposleni, ki jih je v Sloveniji 100.000 in več. Skupaj s kmeti številka naraste na skoraj 200.000 tistih, ki bodo morali odvajati cela dva odstotka od svojih plač za DO, kar pa pomeni lahko tudi 1000 evrov ali več na leto, odvisno od plače. To je precej denarja. Mi pravimo, da bi morali financiranje dolgotrajne oskrbe reševati s posebnim zakonom. Naj se ta zakon o DO sprejme brez določbe o financiranju, slednje pa rešimo z nacionalnim konsenzom. Zavedamo se, da je treba to področje urediti, vsi bomo nekoč potrebovali DO, ampak lahko tudi na druge načine. Dolgotrajna oskrba je tesno povezana z zdravstvom, z zdravstveno reformo. Menimo, da je pri 4,5 milijarde evrov ali pa celo več sredstev, ki jih poberemo za zdravstvo, v Sloveniji vendarle mogoče doseči neko optimizacijo. Da torej lahko 280 ali 300 milijonov za DO dobimo iz zdravstvene blagajne oz. iz sredstev, ki jih v tem trenutku poberemo za zdravstvene namene. Obremenitev zdravstvene blagajne se namreč z uvedbo DO zmanjša, kar pomeni, da že velik del denarja dobimo iz tega naslova. In če – kot napovedujemo, da bomo reformirali reformirati zdravstvo Slovenije – optimiziramo košarico storitev, bi morda tudi tukaj lahko našli 7 ali 8 odstotkov za DO.
»Mi moramo zagovarjati gospodarstvo, ki polni proračun, s katerim se pomaga državljanom. Želimo doseči konsenz, s katerim ne bi uničevali gospodarstva. A koraki morajo biti previdni in ne nepremišljeni.«
DEMOKRACIJA: Prej ste omenili dolga pogajanja o zakonu o delovnih razmerjih …
Cvar: Pri zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) se je zaradi zahtev sindikatov »pojavilo« osem trdih orehov, ki bi jih bilo treba streti. A pogajanja so se prekinila, zakon so poslali v javno obravnavo, kmalu ga bodo potrjevali. Delodajalci smo pri tem zakonu izjemno kritični do dodatnih finančnih obremenitev, ki gredo spet na račun višje obremenite stroška dela. Po OECD je popolnoma jasno, da je to zgrešeno, da je priporočljivo stroške dela zmanjšati. Ta vlada je sicer to obljubila (govorim o plači, neto plači in prispevkih), vendar deluje v nasprotno smer od obljub, in to pri vsaki spremembi, ki jo uvaja. Z vsako spremembo pridobimo odstotek, dva ali več, pri pokojninski reformi celo 5 do 6 odstotkov. Pri ZDR smo bili izjemno kritični do možnosti skrajšanega delovnega časa. Če ne bi imeli v Sloveniji kadrovskih težav, posebno v nekaterih poklicih, potem to ne bi bil tako hud problem. Vsi vemo, kam gre tehnološki razvoj, da bomo tudi v prihodnje najbrž v visoko razvitih družbah delali manj, pa dobili enako ali pa celo višje plačilo. A v tem trenutku si to lahko privoščijo le nekatere panoge. Ne more si privoščiti ne javni sektor ne večina panog, kjer je potrebna navzočnost na delovnem mestu. Denimo v frizerskem salonu, gostinskem lokalu itd. Sicer so predlagali prostovoljno odločitev za 6-urni delovnik, vendar to pomeni, da bomo imeli spet ta del vse manj konkurenčen. Tudi javnemu sektorju ne diši skrajšan delovni čas, nikakor se recimo ne moreta tega iti zdravstvo, javna uprava …
DEMOKRACIJA: Kako jim je sploh to padlo na pamet? Po tujih vzorih?
Cvar: Vsaka politika želi biti všečna. S tem mi nimamo težav. Želimo ji tudi iti naproti. Naj politika dela v dobro državljanov. Vendar moramo zagovarjati gospodarstvo, ki polni proračun, s katerim se lahko za državljane uresničujejo tudi tovrstne zamisli. Zato želimo doseči konsenz, družbeni dogovor, s katerim ne bi uničevali enega dela družbe, v tem primeru gospodarstva. Koraki morajo biti previdni in ne nepremišljeni. Tukaj gre za nepremišljen korak. Zato, ker nismo naredili nobene analize, kakšna družba smo, ali smo družba z glavnino panog, ki bi lahko zagotavljale skrajšan delovni čas.
DEMOKRACIJA: Zakaj zagovarjate vzpostavitev ukrepa čakanje na delo?
Cvar: Gre za ukrep, ki mora biti pripravljen na zalogo. V tem trenutku, dokler delamo, imamo naročila, sicer ni potreben. Biti pa moramo pripravljeni na kakršno koli krizo. Spomnimo se koronske krize. Takrat se je vlada morala spopasti s sprejemanjem ukrepov z danes na jutri. Na srečo ji je uspelo zagotoviti dobro kondicijo tudi panog, ki so bile dolgotrajno zaprte. A pod pritiskom časa je sprejemanje odločitev težavno, neodgovorno. Zgodijo se tudi napake. Zato pravimo, naj se iz teh izkušenj nekaj naučimo in pripravimo teren, kolikor bi recesija, ki se širi iz Nemčije, prišla tudi do nas. Na to nas opozarjajo že v nekaterih panogah – v kovinskopredelovalni in lesarski industriji. Kot podizvajalci velikih podjetij v Nemčiji, Italiji smo ranljivi. To se je izkazalo že v gospodarski krizi leta 2008 in 2012. Ta čas se sicer naročila manjšajo postopno, lahko pa se zgodi na hitro.
“OZS ima približno 20.000 članov, članstvo je prostovoljno. Kar je unikum, saj sosednje države povezujejo obrtnike, podjetnike itd. na obvezen način. V OZS se trudijo pridobiti čim več članov in s tem utrditi gospodarske subjekte v pogajanjih z državo in s sindikati.”
DEMOKRACIJA: Imate upanje, da se bo vaš (ESS) dialog z vlado izboljšal?
Cvar: Po naravi sem večni optimist. Nikoli ne izgubim upanja. Ena mojih dobrih plati je to, da sem vztrajen. To sem pokazal že tudi, ko smo večkrat dobili odgovor ne. Sam pa sem ob tem, prepričan v pravilno usmeritev, toliko vztrajal, da smo vendarle prišli do rešitve, ki je bila kompromis ali pa tudi ne. Tako da bom tudi tokrat naredil vse oz. bomo v naši organizaciji storili vse, da v največji mogoči meri dosežemo ustrezne rešitve za naše člane, za gospodarstvo.
DEMOKRACIJA: Kaj še načrtujete glede obsega dela v OZS do konca leta 2023 oz. do konca svojega mandata?
Cvar: Kar sem že uvodoma dejal: želimo se dosti bolj približati gospodarstvu ter podjetnike in obrtnike na pozitiven način prepričati, da se nam pridružijo v čim večjem številu. Čim več nas bo, močnejši bomo pri vztrajanju, da dosežemo konkreten socialni dialog.
