Piše: Andrej Sekulović
Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu je po hitrem postopku prilagodila svoja higienska pravila glede šolskih uniform, da bi muslimanska študentka lahko nosila naglavno ruto. Zdi se, da integracija v praksi pomeni prilagajanje okolja potrebam tujcev.
Zagovorniki množičnih migracij trdijo, da je ključ do uspešne multikulturne družbe integracija. Ob tem se sprašujemo − integracija koga? Kot kaže, se migranti bolj slabo integrirajo v evropske družbe, saj so etnokulturne razlike velikokrat preprosto nepremostljive. Prav tako so pogosto druge in tretje generacije potomcev migrantov bolj, ne manj, ukoreninjene v svojo kulturo in še bolj privržene svoji veri v primeru islama. To je seveda razumljivo, saj je takšna človeška narava. Ni pa razumljivo množično uvažanje ljudi, ki se očitno niso zmožni integrirati ali pa tega preprosto nočejo. Ker liberalci in levičarji tudi v Sloveniji nikakor ne mislijo narediti križa čez multikulturni eksperiment, hočejo, da se začne avtohtono prebivalstvo prilagajati tujcem. To kaže tudi primer na zdravstveni fakulteti v Novem mestu, ki je hkrati šolski primer nasprotne integracije ali prilagajanja večine manjšini.
Posredovanje Varuha človekovih pravic
Na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu so po hitrem postopku morali spremeniti pravilnik o nošenju obveznih oblačil na kliničnih vajah, ker se je študentka muslimanske veroizpovedi pritožila, da na vajah ne more nositi naglavne rute ali hidžaba. Slednja se je zaradi domnevne diskriminacije – po domače rečeno upoštevanja higienskih standardov, ki veljajo za vse – obrnila novembra lani na Varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti, ker ji je zaradi internega pravilnika fakulteta onemogočila obiskovanje vaj in prakse v hidžabu. Varuh je ugotovil, da interni pravilnik sicer ne prepoveduje izrecno naglavnih rut, vendar pa naj (higienske) omejitve ne bi bile skladne z »zakonsko pravico do enake obravnave in verske svobode«. O tem je skupaj z zagovornikom nemudoma opozoril ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter dosegel, da se je fakulteta prilagodila muslimanski študentki.
Omogočili nošenje muslimanske naglavne rute
Glede samih sprememb smo se pozanimali tako pri ministrstvu za visoko šolstvo kot pri fakulteti. Ministrstvo za visoko šolstvo je potrdilo spremembo pravilnika, ki sedaj omogoča udeležbo muslimanskim študentkam v hidžabih. Kot so nam sporočili, se je dekan Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto oktobra 2024 v zvezi s tem obrnil na omenjeno ministrstvo, da bi pridobil mnenje pristojnega ministra. Decembra 2024 pa je bil »na podlagi vseh pridobljenih informacij« spremenjen interni akt, to je Pravilnik o izvajanju kliničnega usposabljanja študentov zdravstvene nege, ki določa uniformo študentov fakultete za kabinetne vaje, in sicer tako, da sedaj dovoljuje nošenje naglavne rute (hidžaba), »ki mora biti iz pralnega materiala«.
Odziv Fakultete za zdravstvene vede
S fakultete pa so nam sporočili, da so se tokrat prvič srečali s tem, da hoče študentka prilagoditi predpisano uniformo svojemu verskemu prepričanju. Potem ko so dobili informacije od pristojnih institucij, so potrdili, da so spremenili pravilnik, ki določa uniformo študentov. »Študentki nošnja hidžaba nismo prepovedali, ampak smo pred njenim vstopom na kabinetne vaje prilagodili pravilnik, da je njena obleka skladna s pravili fakultete. Pravilnik o nošenju obveznih oblačil na kliničnih vajah je namreč zasnovan z osrednjim poudarkom na zagotavljanju visokih higienskih standardov in varnega okolja za vse študente, paciente in zaposlene,« so sporočili. Hkrati poudarjajo, da prilagoditve temeljijo na »načelih vključevanja, spoštovanja raznolikosti in zagotavljanja enakih možnosti za vse študente, pri čemer strogo sledimo zahtevam, povezanim s higieno in varnostjo«. Dodali so, da ob tem še vedno ni dovoljeno pokrivanje obraza in nošnje dolgih kril. Vendar pa, kdo ve, kaj se bo zgodilo, če se bo naslednjič kakšna študentka pritožila tudi glede tega.
Dvojna merila za tujce in domačine?
Ne gre za prvi takšen primer. Leta 2023 je v neki ljubljanski srednji šoli učitelj dijakinji rekel naj sname hidžab med poukom, sledil pa je podoben scenarij, kjer je pristojno ministrstvo hitelo opozarjati na pomembnost boja proti diskriminaciji in verski svobodi. Očitno imajo tujci v Sloveniji velike privilegije, saj zanje splošna pravila ne veljajo. Spomnimo se tudi vika in krika, ki ga je lani zagnala islamska skupnost, ko je Osnovna šola v Žalcu napovedala, da se pri prehrani ne bo več prilagajala verskim zahtevam. Po drugi strani pa so bili številni zagovorniki verske svobode za muslimane tiho, ko je bil govor o tem, da bi otroci lahko v šoli obiskovali verouk. Takrat so vsi trdili, da morata biti Cerkev in država strogo ločeni. Zakaj jih potemtakem ne motijo simboli islamske veroizpovedi v šolskih klopeh in na fakultetah? Kako pa je s tem v tujini? V Franciji, ponekod v Nemčiji, pa tudi nekatere šole v Belgiji, Avstriji, na Nizozemskem in Danskem prepovedujejo nošenje naglavne rute v šolah. Mar se ne bodo naši liberalci tudi tu zgledovali po »jedrni« Evropi?
