Piše: G. B., L. B.
Nedavno je precej vznemirjenja sprožila novica o aktivnem sodelovanju zunanjega ministra dr. Anžeta Logarja pri nastajanju novega evropskega pakta o migracijah in azilu. Zato smo ministrstvo za notranje zadeve povprašali, kakšne novosti prinaša ta pakt za Slovenijo.
»Celovito upravljanje z migracijami je ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva Svetu EU. Migracijska kriza v letih 2015 in 2016 je pokazala, da lahko le s skupnimi rešitvami obvladujemo migracijski pritisk in upravljamo z migracijami. V tem času se je EU osredotočila na zaščito zunanjih meja EU, okrepili smo mandat agencije Frontex, potekajo aktivnosti na področju zunanje razsežnosti migracij. Evropska komisija je jeseni 2020 predstavila novi pakt o migracijah in azilu, ki vključuje več zakonodajnih predlogov kot podlago za oblikovanje skupne in celovite migracijske politike EU. Dejstvo pa je, da se stališča držav članic še vedno razhajajo pri vprašanju odgovornosti in solidarnosti, kar otežuje pogajanja. Zato so se ministri na neformalnem srečanju pod portugalskim predsedstvom dogovorili, da se bodo pogajanja o zakonodajnih predlogih nadaljevala na strokovni ravni,« so nam odgovorili z ministrstva.
Kot so še pojasnili, je bil ob koncu portugalskega predsedovanja EU konec junija letos z Evropskim parlamentom dosežen dogovor o predlogu uredbe o agenciji EU za azil, kar je za prihajajoče slovensko predsedstvo pomenilo pomemben signal, da postopoma lahko dosežemo napredek pri posameznih zakonodajnih aktih, ki niso povezani z najbolj občutljivi vprašanji v okviru pakta (npr. o vprašanju premeščanja migrantov, beguncev po EU). »Razpravo o napredku na tem področju smo uvrstili na dnevni red neformalnega srečanja notranjih ministrov pred dobrim tednom na Brdu pri Kranju. Ministri so v iskreni in odprti razpravi predstavili svoja stališča, ki so še vedno pretežno usmerjena k t. i. paketnemu pristopu, dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič. Kljub temu pa obstaja možnost, da storimo korak naprej pri obravnavi celotnega svežnja pri določenih aktih, ki niso povezani z najbolj občutljivimi vprašanji v paktu, predvsem uredbi Eurodac. Minister Aleš Hojs je v imenu slovenskega predsedstva izrazil zadovoljstvo, da so ministri pokazali politično voljo za postopni napredek pri oblikovanju skupne migracijske politike EU,« so nam še odgovorili.
Po zagotovilu MNZ bodo delo slovenskega predsedstva nadaljevali v smeri doseganja splošnega pristopa v Svetu EU pri predlogu uredbe Eurodac. »Nadaljevali pa bomo tudi s pogajanji pri drugih aktih. Trenutno v Svetu EU sicer potekajo obravnave petih zakonodajnih aktov v okviru pakta (obravnavanje kriznih situacij in višje sile; sistem Eurodac; pregled pred vstopom; uredba o upravljanju azila in migracij ter uredba o azilnem postopku). Slovenija kot predsedujoča Svetu EU pogajanja vodi v vlogi poštenega posrednika in pripravlja kompromisne predloge.«
»Za učinkovitejše obvladovanje migracijskih pritiskov si bo Slovenija prizadevala tudi za krepitev vloge EU na področju zunanje razsežnosti migracij in operacionalizacijo vzajemnih partnerstev s ključnimi tretjimi državami. Zavzemali se bomo za večji preboj pri vračanju in ponovnem sprejemu, saj je to eden ključnih elementov, ki lahko zmanjša pritok nezakonitih migrantov,« so za Demokracijo še povedali na ministrstvu za notranje zadeve.
