Piše: kulturnimarksizem.si
Nedvomno obstajajo teroristi, ki so v Evropo vstopili po nezakonitih migracijskih poteh, in med njimi so tudi takšni, ki jih skrivajo muslimanske skupnosti. Vendar ne gre toliko za število priseljencev, temveč za to, kako priseljevanje poteka in kako se muslimani počutijo integrirani. To je seveda njihova odgovornost, ne le odgovornost države gostiteljice,” je dejal Diego Muro, raziskovalec terorizma na Univerzi St Andrews na Škotskem, ki je v Budimpešti gost kolegija Mathias Corvinus.
Nedavno, ob 20. obletnici napadov 11. septembra, se je svet spomnil terorističnih napadov. Toda od leta 2001 se je način delovanja globalnega terorizma spremenil. Kako to vidite vi?
V zgodovini je terorizem vedno prihajal v valovih, od starih anarhistov do dekolonizacijskega nasilja in levičarskega terorizma, kot so bile dejavnosti nemške Frakcije Rdeče armade. Od sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja je postajalo vse bolj jasno, da je za terorizmom verski motiv ter povezava z islamom in zlasti sunitskim ekstremizmom. Dve vodilni “znamki” islamističnega terorizma, Al Kaida in Islamska država (ISIS), sta povezani z majhnimi avtonomnimi skupinami, ki se borijo na lokalni ravni in se izrekajo za zveste. Tako sta hkrati prisotna center in decentralizacija ter napetost med njima. Vendar pa vlogo centra pogosto precenjujemo. Al Kaido zdaj veliko raziskujemo in vemo, da si je niso izmislili v Pakistanu, kot smo bili prepričani. Al Kaida je danes spet veliko večja grožnja svetu kot ISIS, katere ideologija je še vedno živa, vendar je njena organizacija zbledela, bila poražena in ne ogroža več ozemeljske celovitosti Sirije in Iraka.
Več si lahko preberete TUKAJ.
