Piše: Andrej Sekulović
Danska namerava močno omejiti število prosilcev za azil. Predsednica danske vlade Mette Frederiksen je odločna v tem, da je potrebna strožja azilna politika. Švedska je medtem sprejela trikrat večje število azilantov od vseh drugih skandinavskih držav. V Sloveniji socialdemokrati za razliko od danskih kolegov podpirajo migracije.
Danska se že več let sooča z vrsto težav, ki so posledice množičnih migracij. Zato je predsednica danske vlade Mette Frederiksen, ki prihaja iz vrst socialdemokratov, na parlamentarni seji posvečeni migracijski politiki najavila, da bo vlada močno omejila število prosilcev za azil. S tem želi premierka Danske ohraniti družbeno kohezijo svoje dežele.
Danska šteje 5,8 milijonov prebivalcev, od tega sodeč po statistikah raziskovalnega centra Pew sestavljajo približno 5,5 odstotka muslimani. Statistike kažejo, da je na Danskem več velikih migrantskih skupnosti. Največji sta sirijska in turška, ki štejeta vsaka čez 30.000 ljudi, iraška, ki šteje slabih 22.000 prebivalcev, sledijo pa jim iranska s slabih 18.000 prebivalcev, ter pakistanska s slabih 14.500, afganistanska s slabih 14.000 , libanonska s slabih 13.000 in Somalijska skupnost z dobrih 11.000 prebivalcev. Danska je v zadnjih petih letih prejela tudi približno 40.000 prošenj za azil, ki so jih vložili večinoma migranti iz muslimanskih dežel, obenem pa je sprejela tudi veliko število drugih migrantov, ki niso bili prosilci za azil, ter prihajajo iz ne-zahodnih držav. Glede na statistike to pomeni, da bi tudi, če bi Danska popolnoma zaustavila migracijo, do leta 2050 muslimansko prebivalstvo naraslo na 7,6 odstotkov. V primeru zmerne migracije bi do tega leta naraslo na 11,9 odstotkov, v primeru visoke stopnje migracije pa na 16 odstotkov.
Danska hoče znižati število prosilcev za azil na ničlo
»Naš cilj je znižati število prosilcev za azil na ničlo« je na omenjeni seji konec januarja odločno povedala Mette Frederiksen. »Ne moremo obljubiti, da ne bo več prosilcev za azil, lahko pa vzpostavimo temelje za novi azilni sistem, ter se ga zatem trudimo uresničevati. Ne smemo dovoliti, da v našo državo pride preveč ljudi, sicer naša družbena kohezija, ki je že sedaj ogrožena, ne bo mogla obstati«, je še dodala. Danska premierka je bila sicer kritična tudi do njenih predhodnikov, ker jim ni uspelo migrantov integrirati v družbo. Sicer je možnost integracije priseljencev iz izrazito drugačnega kulturnega okolja, ki imajo tudi popolnoma drugačne etnokulturne značilnosti vedno vprašljiva, vendar se Danska za razliko od drugih severnoevropskih držav vsaj sooča s težavo množičnih migracij in priznava dejstvo, da imajo le te lahko negativen vpliv na družbo in vsakdanje življenje. To je razvidno tudi iz porasta kriminala in trenj, ki nastanejo v multikulturni družbi in s katerimi se predvsem v večjih mestih soočajo mnoge zahodne države. Zaradi nasilja, požiganja avtomobilov in napadov v danski prestolnici Kopenhagen je v preteklosti celo veleposlaništvo ZDA izdalo varnostno opozorilo. Mnogi so zato pozdravili najavo novih omejitev azilne politike, nekateri pa so bili tudi skeptični, češ da gre za prazne obljube. Pia Kjærsgaard, poslanka Danske ljudske stranke in nasprotnica multikulturalizma je na seji obtožila premierko, da je tudi sama v preteklosti sprejela ukrepe, ki so omogočali množično priseljevanje. Med drugim naj bi dovolila prosilcem za azil, da ostanejo v državi tudi potem, ko je bila njihova prošnja zavrnjena, sprejela migrantske kvote EU, ter uvedla otroške žepnine, ki so ponavadi končale pri migrantskih družinah. Danska ljudska stranka je glede množičnih migracij podala tudi uradno izjavo. V njej so pohvalili trud za zmanjšanje migracij, ter opozorili na negativne družbene spremembe, ki jih le te prinašajo. Obenem so vlado pozvali, naj začne spodbujati begunce, ki živijo s svojimi družinami na Danskem, da se čimprej vrnejo v svoje domovine. Ena glavnih težav množičnih migracij je seveda islamizacija s katero se sooča tudi Danska. Minister za migracije Mattias Tesfaye je na to opozoril v nedavnem intervjuju. Rekel je, da na Danskem velik del muslimanov tvorijo ekstremisti, ter opozoril, da se ne sme Danska prilagajati islamski veroizpovedi, temveč se mora islam prilagajati Danski. Sicer je Danska v poslednjih letih sprejela več zakonov, ki naj bi omejevali islamizacijo te države in množične migracije. Prve ukrepe za zmanjšanje števila prosilcev za azil je takratna vlada sprejela že leta 2016, leta 2018 pa je bila na Danskem prepovedana burka, ki popolnoma zakriva obraz. Oseba, ki si zakriva obraz v javnosti mora tako plačati globo v višini 130 evrov, kdor pa sili drugo osebo, da si zakriva obraz ali nosi takšno burko pa lahko pristane v zaporu za dve leti. Leta 2020 je bil sprejet nov zakon, ki naj bi zagotavljal, da bo več zavrnjenih prosilcev za azil vrnjenih v svoje domovine, prav tako je bila ustanovljena nova delavna skupina za odprtje migrantskih centrov izven Evrope. Poleg napovedi omejitve prošenj za azil je Danska sprejela v začetku leta 2021 tudi zakon, da morajo v verskih objektih biti vse maše in pridige prevedene v danščino. Zakon je sicer naletel na neodobravanje več verskih skupnosti, vključujoč protestante in katolike, da naj bi bil neustaven. Predsednik Danske evangelijske zaveze Thomas B. Mikkelsen je ob tem rekel, da zakon verjetno ne bo uspešen v svojem cilju obrambe družbe pred islamskim ekstremizmom, saj naj bi se takšne radikalne skupine razvijale na obrobjih družbe v vzporednih skupnostih, ki ne želijo uradnega priznanja ter se ne zmenijo za zakone.
V soseščini drugačno stanje
Kljub temu, da Danska ni edina, ki se sooča z množičnimi migracijami pa je glede reševanja tega problema stanje precej drugačno v sosednji Švedski, ki ima še večje težave zaradi priseljevanja in islamizacije. Švedska je v letu 2020 sprejela 9.621 prosilcev za azil, to število pa je trikrat večje od skupnega števila prosilcev, ki so bili sprejeti v druge skandinavske države, torej na Dansko, Norveško in Finsko. Poleg tega je izdala vsega skupaj tujcem 82.200 novih dovoljenj za prebivanje. Švedska, ki je že prej odpirala svoje meje množičnim migracijam je od migrantske krize naprej sprejela na deset tisoče migrantov, ki velikokrat izkoriščajo njeno zakonodajo o združevanju družin. To pa izkoriščajo tudi njeni levičarski politiki, ki so najprej sprejemali samo otroke, kasneje pa so se jim po tihem pridružili še starši v skladu s tem zakonom. Množične migracije se odražajo tudi v tem, da je na Švedskem več t.i. »no-go« con, oziroma območij v katera belci nimajo vstopa. Mesto Malmö, kjer živi več kot sto različnih narodnosti pa velja za »prestolnico posilstev«.
V Sloveniji Socialni demokrati glavni podporniki migracij in islamizacije
Za razliko od danske socialdemokratske predsednice Frederiksen pa v Sloveniji ravno Tanja Fajon in njeni Socialni demokrati najglasneje podpirajo uvoz beguncev in migrantov iz Bližnjega vzhoda. Fajonova je tako v času migrantske krize izjavila »vključitev migrantov v države EU mora biti naš skupni cilj« v svojem nagovoru v evropskem parlamentu. Za razliko od svojih danskih kolegov so slovenski socialdemokrati mnenja, »da so migracije zgodovinski pojav, ki ga ni možno ustaviti«. Medtem je Ljubljana dobila leta 2020 prvo džamijo, že pet let pred tem pa se je mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus v oddaji Odmevi šopiril, da bodo čez 20 let Slovenci večinoma muslimanske veroizpovedi. Pred kratkim pa so v Zagorju v regionalnem centru PUM-O (Projektno učenje za mlajše odrasle), ki je namenjeno mladim, ki so pustili šolo, ter ga financira Republika Slovenija, učili svoje učence o islamu in o tem zakaj naj bi muslimanska molitev dobro vplivala na fizično telo.
