Piše: C. R., STA
Trditve civilne iniciative iz Vrtojbe in organizacije Alpe Adria Green, da smrad v njihovem kraju prihaja iz bližnje asfaltne baze, se vse bolj kažejo kot utemeljene. Medtem ko na ugotovitve pristojnih slovenskih organov še čakajo, je to potrdila italijanska agencija za okolje Arpa, saj se s smradom soočajo tudi v Štandrežu na drugi strani meje.
Prebivalci Vrtojbe skupaj z omenjeno okoljsko organizacijo že od leta 2019 pristojne opozarjajo, da je asfaltna baza, ki jo upravlja podjetje Kolektor CPG, vzrok za neznosen smrad, a ti naj ne bi ukrepali, čeprav po trditvah prebivalcev in okoljske organizacije naprava obratuje brez presoje vplivov na okolje in brez okoljevarstvenega dovoljenja.
Na inšpekcijo za okolje in prostor so poslali dve prijavi, a do danes niso prejeli nobenega odgovora, razen da kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov določi inšpektorat. Kljub njihovim urgencam uradnega odgovora o izvršenem inšpekcijskem pregledu do danes niso prejeli.
Kot so zdaj sporočili, njihove trditve, da smrad prihaja iz asfaltne baze, potrjuje italijanska agencija Arpa, saj se s smradom že nekaj let soočajo tudi v Štandrežu v Italiji. Njihove ugotovitve temeljijo na analizi podatkov, ki so jih zbrali v sklopu trimesečnega preverjanja, izvedenega s pomočjo 18 prebivalcev raznih predelov v tem čezmejnem kraju.
Njihova opažanja je agencija analizirala ter pri tem upoštevala tudi vetrove in vremenske razmere. Marca in zatem še junija so izdali dve poročili ob zaključku preverjanja podatkov, iz katerih izhaja, da v Štandrežu smrdi zlasti po bitumnu in katranu, kar vodi do asfaltne baze ob robu Vrtojbe.
Ob tem na Arpi poudarjajo, da bi veljalo raziskavo dopolniti s podatki, ki bi jih zbrali na slovenski strani meje, saj je po njihovem jasno, da je izvor smradu v Sloveniji, so danes sporočili iz organizacije Alpe Adria Green in ob tem dodali, da po njihovih podatkih v Sloveniji inšpekcija ali Arso takšne preiskave nista izvedla.
Alpe Adria Green si sicer že več kot desetletje prizadeva, da bi bila v Sloveniji sprejeta “zakonodaja o smradu”, ker te še vedno ni, država prebivalcem po njihovem krši eno temeljnih ustavno določenih človekovih pravic. Če država ne premore strokovnjakov, ki bi pripravili funkcionalno, strokovno in predvsem do prebivalcev prijazno zakonodajo, bi se po njihovem lahko oprli vsaj na primere dobrih praks v tujini, kot je prav ta, ki jo je izvedla italijanska agencija za okolje.
Okoljevarstvena organizacija zato od vlade in DZ znova zahteva izpolnjevanje evropske zakonodaje z področja obvladovanja vonja tudi na domačih tleh, so še dodali v dopisu, ki so ga naslovili na predsednika vlade Roberta Goloba, okoljskega ministra Uroša Brežana in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič.
