Piše: C. R.
Včeraj je edino napravo v Sloveniji za termično obdelavo komunalnih odpadkov Toplarno Celje obiskal minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. Gre za prvi uradni obisk predstavnika vlade od začetka obratovanja naprave v letu 2008. Energetika Celje je kot upravljavec naprave predstavila ministru in njegovi ekipi obratovalne in okoljske karakteristike ter njene sinergijske učinke v regiji.
Minister mag. Andrej Vizjak je izpostavil, da naprava v Celju predstavlja primer dobre prakse v Sloveniji, »ki nam bo lahko pomagal tudi pri načrtovanju ostalih objektov oziroma naprav v državi.« Po obisku je minister mag. Vizjak povedal, da je epidemija razgalila nekatere probleme tudi na področju ravnanja z odpadki. Slovenija na tem področju ni samozadostna. »Del odpadkov, ki bi jih v Sloveniji lahko termično obdelali, se je odvažalo v tujino ali odlagalo na deponije, kar ni dobro. Obrnjena piramida ravnanja z odpadki predvideva, da poskušamo v največjem delu preprečiti nastajanje odpadkov, da do njih sploh ne pride. Na dnu piramide ni samo odlaganje, temveč je tudi možnost termične obdelave,« je povedal.
Sežigalnice predvidene tudi v Ljubljani, Mariboru in Kočevju
Dodal je še, da je bil v javni obravnavi predlog Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov: »Uredba je v kratkem predvidena za sprejem na vladi in zatem sledi objava razpisa za podelitev koncesij. V pripravi uredbe kot tudi v pripravi za razpis smo detektirali interes lokalnih skupnosti. Poleg Celja so interes izrazile tudi občine Ljubljana, Maribor in Kočevje.«
Minister je poudaril, da je predpogoj za vse naprave poslovanje in obratovanje z najvišjimi okoljskimi, t. i. BAT standardi. »Želimo si, da bomo imeli visoko zmogljive in okolju prijazne naprave, ki ne bodo pustile nikakršnih prekomernih onesnaževanj ali pa bodo izpusti bistveno nižji od mejnih vrednosti. Z odpadki, ki so naša stvarnost, moramo ravnati odgovorno. Želim si, da bi bilo odpadkov za termično obdelavo čim manj, da bi jih čim manj nastalo in da bi bilo od teh čim več reciklabilnih.« Žal nekaj odpadkov torej ostane in smotrno je z njimi ravnati tako, da je »od njih dobimo tudi toploto, elektriko, kot pa da jih odložimo in zakopljemo.«
Župan: Primer odlične prakse
Predstavitve v sejni sobi Toplarne Celje se je udeležil tudi celjski župan Bojan Šrot. Izpostavil je, da je Toplarna Celje primer odlične prakse, ki je skupaj z RCERO Celje eden najboljših projektov v Celju. »Ko smo začeli, smo dobesedno orali ledino. Hvaležni smo državi, ki je pomagala pri pridobivanju potrebne dokumentacije, dovoljenje in evropskih sredstev in ga tudi sama sofinancirala. Projekt se je izkazal za izjemno uspešnega z odličnimi dolgoročnimi učinki in sprejemljivostjo pri lokalnem prebivalstvu. Zmanjšali smo količino odpadkov na deponiji, pridobili ogromno toplotne in tudi električne energije, pri tem pa so emisije daleč pod vsemi dovoljenimi vrednostmi,« je povedal župan, ki se čudi, da ni več obiskov in ogledov naprave iz Slovenije. »Upamo, da nam bo država prisluhnila in nam dala zeleno luč za razširitev okoljevarstvenega dovoljenja na 40.000 ton odpadkov na leto s sedanjih 30.000 ton in podaljšanju koncesije za nadaljnje obratovanje,« je povedal župan.
Meritve se izvajajo neprekinjeno
Direktor Energetike Celje mag. Aleksander Mirt je med drugim dejal, da je celjska toplarna v primerjavi z evropskimi relativno majhen objekt, a zelo zanimiv. Poudaril je, da je delovanje toplarne strokovno nadzorovano in varno. Izvedba tehnologije s centralno nadzornim sistemom namreč preprečuje kakršno koli nedovoljeno ali nenamerno izpuščanje katerega koli onesnaževala v zrak, tla ali vodo. Naprava ne more obratovati, če sistem čiščenja dimnih plinov ni vključen, pri tem pa čistilnega ali merilnega sistema med obratovanjem naprave tudi ni mogoče ročno izključiti. Izpusti se merijo neprekinjeno ves čas, naprava pa bi v primeru preseganja mejnih vrednosti emisij snovi v zrak samodejno prešla v zaustavitev delovanja. »Velik pomen dajemo tudi rednemu vzdrževanju naprave in investicijskim vlaganjem za posodabljanje in optimiranje obratovanja in zagotavljanja dobrega tehničnega stanja naprave ter strokovnemu usposabljanju obratovalne ekipe,« je povedal Mirt.
Dr. Kokalj: Gre za zniževanje energetske odvisnosti
Dr. Filip Kokalj s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru je ministru Vizjaku podrobneje predstavil pomen sežiga odpadkov in značilnosti delovanja sežigalnice. Spomnil je, da postopki sežiga odpadkov s koristno rabo energije (v nadaljevanju W-t-E) v hierarhiji ravnanja spadajo na četrto, predzadnje, prioritetno mesto in da je za skladnost ravnanja z odpadki potrebno izvesti vse hierarhično predhodne postopke ravnanja z odpadki, šele nato nastopi možnost W-t-E. Tako danes kot tudi v prihodnje se bo prednost dajala preprečevanju nastajanja, ponovni uporabi in recikliranju odpadkov. Kot je pojasnil, imamo v Sloveniji zgrajeno zelo dobro infrastrukturo za zbiranje komunalnih odpadkov (KO) in njihovo obdelavo v centrih za obdelavo odpadkov. Tam se frakcije odpadkov, ki so ločeno zbrane ali izločene iz preostanka mešanih komunalnih odpadkov (MKO), pripravijo do stopnje, ko so primerne za recikliranje. Kljub sodobnosti teh centrov pa nastaja frakcija, ki je ni mogoče reciklirati in ima visoko kurilno vrednost, zato je potrebno in smiselno izkoristiti energijo, ki je v tem snovnem toku odpadkov. »V Sloveniji proizvajamo veliko gorljivih odpadkov iz KO. V letu 2017 se je zaradi neobstoječih domačih kapacitet za W-t-E izvozilo približno 165.000 t, leta 2018 pa že preko 210.000 ton. W-t-E odpadkov je proizvodnja in koristna raba energije, ki je delno ali pa v celoti iz obnovljivih virov, kar pomeni zniževanje emisij toplogrednih plinov. Prav tako gre za izrabo domačega energetskega vira in zniževanje energetske uvozne odvisnosti na nacionalnem nivoju,« je povedal dr. Kokalj.
Toplarna prinaša koristi lokalni skupnosti
Toplarna Celje je prvi slovenski objekt za energijsko izrabo odpadkov. Zaradi soproizvodnje toplote so cene daljinskega ogrevanja v Celju ene najnižjih v Sloveniji. Izredno pomembno je ob tem izpostaviti, da v vseh 12 letih rednega obratovanja izpusti niso nikoli presegli dovoljenih mejnih vrednosti, kar potrjuje, da je toplarna okoljsko sprejemljiva rešitev ravnanja z odpadki. Še več, izpusti so krepko pod dopustnimi mejnimi vrednostmi.
Občani lahko 24 ur na dan preko spletnega mesta podjetja Energetika Celje (zavihek Toplarna Celje – Prikazovalnik emisij) ali preko prikazovalnika LCD na fasadi toplarne spremljajo meritve emisij.
Toplarna Celje je dober primer zaključenega krogotoka odpadkov, od katerega ima koristi tudi lokalna skupnost, in sicer nižje cene daljinskega ogrevanja, podpovprečna cena na položnicah za odpadke, rešeno ravnanje z odpadki za naslednja desetletja in manj mikroplastike v naravi.
