Piše: J. S.
Fundacija Rudija Šelige je na naše uredništvo danes poslala sporočilo, da so v kranjskem Prešernovem gledališču brez predhodnega obvestila in nenadoma zamenjali gledališko igro Rudija Šelige Kdor skak, tisti hlap, katere uprizoritev je bila predvidena v letošnji gledališki sezoni Prešernovega gledališča, z v zadnjem hipu napovedanim »avtorskim projektom« poimenovanim Zadnji naj ugasne luč, ki je nastal na podlagi oziroma pogorišču Šeligovega dela.
»Opisano dejanje glasno kliče k javni obrazložitvi tako vodilne kranjskega Prešernovega gledališča, kot tudi avtorje »avtorskega projekta« in hkrati odpira vprašanje o statusu in pomenu avtorja nasploh. Prav tako je neuprizoritev, kot izkazani odnos do Šeligovega dela globoko in surovo zarezala v zaupanje in pričakovanja dedičev avtorskih pravic del Rudija Šeliga, ki so dovolili in zaupali izvedbo dela ustvarjalcem Prešernovega gledališča,« so ogorčeno zapisali pri Fundaciji Rudi Šeligo.
Krstna uprizoritev dramskega besedila Rudija Šeliga »Kdor skak,tisti hlap« je bila sicer 26. januarja 1973 v gledališču Glej. Delo je režiral Dušan Jovanović, igrali so Alja Tkačev, Polona Vetrih, Marko Simčič in Božo Šprajc, scenografka je bila Meta Hočevar, dramaturg Igor Lampret in lektor Marko Slodnjak. Da so jo v Prešernovem gledališču tako neprimerno zamenjali za nekakšen »avtorski projekt«, je vsega obsojanja vredno.
Fundacija Rudija Šelige je ob tem javno objavila zapis oziroma pismo Aleša Bergerja vodstvu Prešernovega gledališča Kranj, ki, kot so zapisali, ni namenjeno le PGK in »javnosti, temveč tudi Ministrstvu za kulturo in Mestni Občini Kranj, ki omogočata delovanje gledališča.«
Pismo vodstvu Prešernovega gledališča Kranj
Kam je izginil avtor?
Spoštovani direktor, spoštovana dramaturginja in umetniška vodja sezone,
konec lanskega poletja ste predstavljali repertoar sezone vašega gledališča v letih 2021/22 in s posebnim poudarkom opozorili na uprizoritev drame Rudija Šeliga »Kdor skak, tisti hlap«. Pospremili ste jo z napovedjo: »Historijo kranjskega velikana Rudija Šeliga pripravlja mlada ekipa ustvarjalcev, ki bo v presenetljivo aktualno dramo vnesla popolnoma sveže poglede novih generacij«. Besedilo naj bi režiral Dorian Šilec Petek, ki je ob predstavitvi o njem povedal nekaj privrženih in tehtnih besed.
Ko pred dnevi obiščem spletno stran vašega gledališča, želeč preveriti, kdaj bo premiera Šeligove igre, osuplo opazim, da je izginila z repertoarja, saj se na njenem mestu priporoča »avtorski projekt« z naslovom »Zadnji naj ugasne luč« režiserja Doriana Šilca Petka, ki je tokrat napisal nekaj priporočilno pojasnjevalnih stavkov, kot na primer: »Uprizoritev z odrskimi podobami raziskuje status quo in njegovo melanholično dimenzijo«. Ni pomembno, kakšno mnenje imam o različnih »avtorskih projektih«, a kot zainteresirani gledalec, dolgoletni spremljevalec in spoštovalec Šeligove dramatike vaju prav moram vprašati za pojasnilo: kam je, spoštovani Jure Novak, spoštovana Marinka Poštrak, med lanskim avgustom in letošnjim januarjem iz vašega repertoarja izginil »kranjski velikan«, čigar poprsje nas sicer še zmeraj pozdravlja v preddverju vašega gledališča?
Aleš Berger
