Piše: Lucija Kavčič
Nova občasna razstava Fortunat Bergant (1721–1769) v Narodni galeriji se ujema s tristoto obletnico slikarjevega rojstva, obsega pa več kot štirideset del tega umetnika in njegovih sodobnikov. Predstavlja tudi nove ugotovitve in na novo odkrita dela. Odprta bo do 30. maja 2021.
Umetnikovo življenje in nekatera njegova dela še danes ostajajo zastrta s tančico skrivnosti. Med razstavljenimi deli so nekatera nova oziroma znova odkrita dela, ki nam jih je v zadnjem času uspelo pridobiti za Narodno galerijo. Izgubljenima in pred leti znova odkritima slikama Ptičar in Prestar se je pridružil tudi nedavno pridobljeni Portret p. Gabrijela Schwizna, ki se je v Ljubljano vrnil iz Kanade; iz Muzeja lepih umetnosti v Budimpešti pa je v Narodno galerijo v Ljubljano prišel Bergantov portret za zdaj še neznanega ljubljanskega trgovca. Slikar Fortunat Bergant je poleg Valentina Metzingerja, Franca Jelovška in Antona Cebeja eden glavnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva, a z najbolj samosvojim in povečini zlahka prepoznavnim slikarskim slogom, so zapisali v Narodni galeriji. Fortunat Bergant je z novo razstavo − zadnja velika razstava o njegovem delu in življenju je bila pred sedemdesetimi leti − predstavljen v luči njegovega časa, predvsem z vidika vplivov domačega in tujega okolja, naročnikov in priložnosti, ki so krojili kariero kranjskega umetnika.
Najbolj slovenski
Na razstavi so predstavljena slikarjeva najbolj reprezentativna dela, ki zarisujejo zgodbo o življenju in delu najbolj »našega«, »enigmatičnega« in »posebnega« umetnika. Čeprav za seboj ni zapustil pravih naslednikov, so ga poznejše generacije umetnikov z Rihardom Jakopičem (1869–1943) na čelu prepoznavale kot najbolj »slovenskega« slikarja. V primerjavi z drugimi našimi baročnimi
slikarji je Bergant razvil najbolj samosvoj in večinoma zlahka prepoznaven slikarski slog. Značilna obrazna tipika in zalomljene gube z ostrimi robovi, belo osvetljenimi grebeni in s široko površino so nekaj, kar najdemo v vseh njegovih delih, so še zapisali v Narodni galeriji. Razstava spremlja njegove začetke in dela, ki so nastajala ob naslonih na lokalno okolje – na Kamnik z okolico ter umetnike, ki so delovali tam in v Ljubljani. Posebej pomembno obdobje v Bergantovem življenju predstavlja čas, ki ga je umetnik preživel v Rimu (1756–1760).
Baročne podobe
Po vrnitvi na Kranjsko leta 1760 so začela nastajati številna naročila za sakralne prostore cerkvenih redov – za klarise, cistercijane, frančiškane, jezuite in kapucine. Bergantove podobe Marij z detetom poosebljajo materinsko ljubezen in z milino ter nežnostjo nagovarjajo najgloblja čustva občinstva, s podobami svetnikov pa se je znal približati čustvom preprostega in bogaboječega baročnega človeka. Z obvladovanjem psihološke poglobljenosti in s tehnično brezhibno naslikanimi oblačili pa je Bergant prepričal tudi najzahtevnejše kranjske plemiške odličnike, da so pri njem naročali svoje portrete, še še pišejo iz Narodne galerije ob odprtju razstave. Del razstave predstavlja tudi obsežno restavratorsko-konservatorsko delo, ki so ga opravili strokovnjaki Narodne galerije v sodelovanju s sorodnimi institucijami. Umetnine za razstavo so posodili Accademia Nazionale di San Luca iz Rima, Arhiv Republike Slovenije, Cistercijanska opatija Stična, Frančiškanski samostan Kamnik, Frančiškanski samostan Nazarje, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične, Szépművészeti Múzeum iz Budimpešte na Madžarskem in drugi lastniki Bergantovih del, za kar se jim Narodna galerija iskreno zahvaljuje. Razstavo si je mogoče ogledati v skladu z vsemi priporočili in ukrepi vlade in drugih pristojnih institucij, ki veljajo v času epidemije koronavirusa. V skladu z vsemi priporočili bodo izvajali tudi spremljevalni program – ustvarjalne tečaje za otroke in odrasle − in predavanja, ki bodo ob torkih ob 18. uri in bodo naslednja: 23. marca bo imela predavanje z naslovom Konservatorsko-restavratorski posegi na umetninah Fortunata Berganta Andreja Ravnikar, 20. aprila bo predavanje Svet na dlani – plemiči, umetniki in grandtour dr. Katre Meke, 11. maja pa še predavanje dr. Janje Žagar z naslovom: Podobe oblačil iz Bergantovega časa.
