3.5 C
Ljubljana
sobota, 16 oktobra, 2021

Minister Simoniti v Benetkah: “Kultura in kulturna dediščina sta del naše humanistične tradicije, zato mora kultura s svojimi vrednotami postati humanistična podlaga”

Piše: Lea Kalc Furlanič 

“Kultura in kulturna dediščina sta del naše humanistične tradicije, zato mora kultura s svojimi vrednotami postati humanistična podlaga, agenda Evrope ter kakovostno bivalno okolje, ki temelji na spoštovanju človeka, kulturne dediščine in narave,” je danes v Benetkah, na zasedanju za evropsko calutron dediščino, ki nosi naziv Za novo evropsko renesanso, izpostavil minister za kulturo dr. Vasko Simoniti.  Srečanje je združilo politične odločevalce, oblikovalce politik na vseh ravneh in ključne deležnike na področju dediščine, ki so razpravljali o ekosistemu kulturne dediščine v Evropi.  

Sinoči se je udeležil podelitve nagrad Evropske unije za kulturno dediščino Europa Nostra 2021, danes pa je nagovoril zbrane na agori o evropski dediščinski politiki z naslovom Od Novega evropskega Bauhausa do nove evropske renesanse. Ob robu dogajanja se je bilateralnem srečanju sestal še z italijanskim ministrom za kulturo Dariom Franceschinijem. 

Kultura in kulturna dediščina kot kakovostno bivalno okolje 

Vrh za evropsko kulturno dediščino, ki poteka od 21. do 24. septembra v Benetkah, organizira Europa Nostra skupaj z Evropsko komisijo. Europa Nostra je vseevropsko združenje nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varovanja, ohranjanja in promocije kulturne dediščine. Združuje več kot 240 nevladnih in neprofitnih organizacij s področja kulturne dediščine iz več kot 40 držav ter deluje kot njihov zastopnik pred mednarodnimi institucijami (Unesco, Svet Evrope, institucije Evropske unije). Združenje podpira nacionalne in mednarodne pobude za ohranjanje in reševanje ogrožene evropske kulturne dediščine. 

V ospredju srečanja so razprave o trajnostno naravnani, odporni in vključujoči družbi, s poudarkom na potencialu kulture in kulturne dediščine pri okrevanju družbe po pandemiji covida-19. Obravnavane teme sovpadajo z dvema prepoznavnima iniciativama: Novim evropskim Bauhausom in Konferenco o prihodnosti Evrope. Novi evropski Bauhaus je ustvarjalna in interdisciplinarna pobuda, njen cilj je na podlagi razprav oblikovati nove načine življenja na stičišču umetnosti, kulture, socialne vključenosti, znanosti in tehnologije. Omogoča uresničevanje zelenega dogovora v našem življenjskem okolju. “Je poziv k zasnovi in oblikovanju trajnostnega in vključujočega okolja, ki ga bomo zgradili z združenimi močmi in nas bo navdajalo z lepoto,” je glavno sporočilo iniciative.  

Slovenski minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je danes na zasedanju v Benetkah  v nagovoru izpostavil: “Kultura in kulturna dediščina sta del naše humanistične tradicije, zato mora kultura s svojimi vrednotami postati humanistična podlaga, agenda Evrope ter kakovostno bivalno okolje, ki temelji na spoštovanju človeka, kulturne dediščine in narave.  Iniciativa Novi evropski Bauhaus sledi tem ciljem.” Ob tem je napovedal, da bodo zasnove, temelji teh ciljev v ospredju razprav novembrskega zasedanja Sveta EU za kulturo.  Simoniti je še opozoril, da se bo Evropa s sojimi težkimi ekonomskimi, socialnimi, političnimi izzivi lažje spopadala ravno zaradi vizije in delovanja iniciative Nova evropska Bauhaus. Ta se namreč osredotoča na estetiko bivanja, na vrednote, ki jih ljudje zmorejo razumeti in sprejemati. Sicer družba različno razmišlja, nekateri pozitivno, drugi negativno – odvisno od tega, kako razumejo in poznajo našo preteklost, dediščino in kako vidijo usodo prihodnosti Evrope. Sicer ta ni vzpodbudna, a Evropa, ki se je stoletja borila za mir, ima, po mnenju Simonitija, možnost uresničiti ideje, ki jih zagovarja Novi evropski Bauhaus, saj še nikoli doslej ni dajala toliko pozornosti obvarovanju in ohranjanju kulturne dediščine. “Ne smemo pa izgubiti temeljnih principov, ki so ustvarili našo kulturo. In četudi Evropi grozi izguba svojih moči, obstaja tudi svetlejša prihodnost, v kateri bi lahko realizirali humanistično utopijo. Ta ohranja in poudarja evropsko humanistično dediščino, tradicijo krščanstva, italijansko renesanso, evropsko razsvetljenstvo, …  

Evropa gradi humanistično utopijo 

Tu je zasnova Novega evropskega Bauhausa, ki mu s tem srečanjem utiramo pot v obliki ustvarjalne prakse, s katero nagovarjamo prihodnost Evrope. V nekem smislu Evropa celo že živi to humanistično utopijo – v okviru spoštovanja človekovih pravic, demokracije, zakonodaje, pa četudi je moč Evrope venomer na preizkušnji. Tako se na izkušnji preteklosti in priznavanju kulturne dediščine obetata vitalna sedanjost in obetavna prihodnost,” ocenjuje kulturni minister.  Opozarja pa še na urbanistične, infrastrukturne, okoljske težave v evropski družbeni stvarnosti: “Osnovna skrb, s katero se soočamo, je, da moramo zaščititi lepoto naše preteklosti, vendar tudi vanjo ustrezno vgraditi sodobne arhitekturne, tehnične izzive.” Izziv, ki ga polaga humanistična utopija, je varovanje kulturne dediščine in narave. Vzpostaviti je treba ravnovesje med ekonomijo in ekologijo, to ravnovesje bo določalo naš način bivanja. S tem izzivom, dodaja minister, se moramo spopasti, smo v demokraciji.  

Ob robu vrha se je minister na bilateralnem srečanju sestal z italijanskim ministrom za kulturo Dariom Franceschinijem. Govorila sta o aktualnih razmerah na področju kulture – v ospredju pogovora je bilo okrevanje po pandemiji covida-19 – in prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije na področju kulture. Dotaknila sta se tudi problematike ohranjanja in rabe slovenskega jezika ter delovanja slovenskih medijev v Italiji, nekaj besed pa sta namenila tudi pripravam na Evropsko prestolnico kulture 2025. 

Med vidnejšimi govorci in govorkami so bili David Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta, Dario Franceschini, italijanski minister za kulturo, Dubravka Šuico, podpredsednica Evropske Komisije, in Margaritis Schinasa, podpredsednik Evropske komisije. 

Sinoči so v okviru vrha še podelili nagrade Evropske unije za kulturno dediščino Europa Nostra za leto 2021. Podeljujejo se od leta 2002 za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine. Namen nagrad je promocija visokih standardov ohranjanja kulturne dediščine, spodbujanja mednarodnih izmenjav znanj in izkušenj ter zagotavljanja visokih standardov na tem področju v prihodnosti.  

Zadnje novice

Sorodne vsebine