14.9 C
Ljubljana
sobota, 1 oktobra, 2022

Marijino vnebovzetje – kako in zakaj ga praznujemo

Piše: blagovest.si

Marijino vnebovzetje velja za največji Marijin praznik in za slovenske katoličane predstavlja priložnost, da na ta dan, ki je tudi dela prost, obiščejo katero od Marijinih romarskih cerkva, ki jih je v Sloveniji kar precej.

Praznik Marijinega vnebovzetja, ki je po cerkvenih določbah slovesni in zapovedani praznik, ljudsko pa ga imenujemo »veliki šmaren«, praznujemo 15. avgusta, torej tako rekoč sredi poletja. Zakaj ravno takrat? Razlog je izročilo, saj so na ta dan praznovali ta praznik v Jeruzalemu že v petem stoletju, in sicer kot »Marijino zaspanje«. V Rimu so sprejeli to praznovanje v 8. stoletju kot praznik Marijinega vnebovzetja. Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega. Prve omembe tega praznika segajo že v četrto stoletje, verska resnica o Marijinem vnebovzetju pa je bila razglašena šele leta 1950, ko je papež Pij XII. z apostolsko konstitucijo to staro verovanje povzdignil na raven verske resnice. S tem je samo potrdil verovanje božjega ljudstva od davnih časov. Pogled vzhodnih kristjanov na Marijino vnebovzetje se sicer nekoliko razlikuje od našega (poudarjajo Marijino telesno smrt in nato vnebovzetje, torej »zaspanje«), vendar pa oboji praznujemo ta praznik 15. avgusta (le da nekatere pravoslavne Cerkve zaradi julijanskega koledarja ta praznik realno praznujejo kasneje kot zahodne Cerkve).

Več si lahko preberete TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine