Piše: Lucija Kavčič, C. R.
V tem tednu poteka osrednja slovenska književna prireditev – Slovenski knjižni sejem, obljubljena dežela za ljubitelje knjig. Odprli so ga 25. novembra zvečer, za obiskovalce, letos jih pričakujejo okoli 60.000, se je odprl naslednjega dne, v torek, in ti se bodo med stojnicami različnih založb lahko sprehodili do nedelje zvečer, ko se bo sejem za eno leto spet zaprl.
Še preden je 40. Slovenski knjižni sejem odprl svoja vrata, so razglasili nominirane knjige za plaketo najboljši literarni prvenec. Tričlanska žirija je izbrala zbirko pesmi Žive Čebulj Sama ljubezen je to, delo Hannah Koselj Marušič Vse je eno, vse je vseeno, prvenec Liu Zakrajšek Zajtrk prvakinj, roman Ćrtice Tine Perić in roman Boštjana Tadla Četrta generacija. Plaketo bodo podelili danes zvečer na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma. Tudi podatek, katera knjiga bo letos prejela veliko nagrado 40. Slovenskega knjižnega sejma za najlepše oblikovano knjigo 2024, je bil znan že pred odprtjem: jutri ga bo na Glavnem odru prejela monografija likovnika Vrezca 70 80 90 00 10 20, ki je bila izbrana tudi za najlepše oblikovano knjigo za odrasle. Poleg omenjenih bodo na sejmu podelili še Schwentnerjevo, veliko nagrado knjižnega sejma, prevajalsko nagrado Radojke Vrančič, nagrado najboljša poslovna knjiga, nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb, nagrado Nede Pagon za najboljše slovenske urednike, nagrado mira in še druge.
Skoraj tristo dogodkov
Sicer pa letošnji knjižni sejem, ki poteka pod geslom Knjigo moraš imeti rad, na 5000 kvadratnih metrih ponuja več kot 280 dogodkov. Organizatorji so za državo v fokusu spet izbrali eno od držav nekdanje SFRJ, letos Hrvaško, lani je bila to Srbija. Mesto v gosteh so Slovenske Konjice, rojstno mesto pesnika in prevajalca Ivana Minattija. Glavno dogajanje tudi letos poteka na štirih odrih: na Glavnem in Pisateljskem ter na Odru mladih in Pogovorni postaji, ter na petih prizoriščih, ki so Založniška akademija, Stripovski kotiček ter prizorišča Fotocone, razstave ilustracij in razstave 50:50. Ob svoji 160-letnici bo imela poseben prostor Slovenska matica. Med tujimi gosti gre omeniti avtorja kriminalk Crisa Carterja in pisateljico za mladino Louie Stowel.
Predstavitev Janševe Budnice
Kot je to zadnjih nekaj let že v navadi, med stojnicami najdemo kotiček Založbe Nova obzorja, ki tudi letos predstavlja kar precej novih knjig. Med njenimi najbolj vročimi letošnjimi novostmi je zagotovo najnovejša knjiga Budnica Janeza Janše, o kateri je Jože Biščak, novinar, urednik in TV-voditelj, zapisal, da bo branje te koristilo vsakomur, saj gre za natančno antologijo dogodkov, ki smo jim bili priča med aprilom 2022 in novembrom 2024: »Janša jih analizira in razkriva srhljivo realnost levičarske vladavine. To je ena tistih knjig, ki te potegne vase in ti da misliti: ali bom še naprej sedel na robu stola in si grizel nohte ali bom nekaj naredil, da bo moje življenje in življenje mojih potomcev boljše.« Janez Janša bo novo knjigo Budnica na knjižnem sejmu predstavil jutri, v petek, 29. novembra, ob 12. uri na Pisateljskem odru. Knjigo bo tudi podpisoval.
Stojnica Novih obzorij
Druga novost Založbe Nova obzorja naravnost poboža dušo: to je knjiga Jerneja Reneja Brileja V srcu z diatonično harmoniko, v kateri se avtor posveča psihološkemu vidiku igranja na diatonično harmoniko, saj se je treba vrniti k bistvu, ki je ljubezen do glasbe, ker bo le tako harmonika spet lepo igrala. Knjiga je dvojezična − prevedena je tudi v nemščino.
Razlago o tem, kako kulturni marksizem izmaliči umetnost in lepoto ter druge vrednote, na katerih je zrasla zahodna krščanska civilizacija, prinaša novi prevod knjige Klasična umetnost in kulturni marksizem Alejandra Peñe Escluse. Lepota je objektivna in univerzalna vrednota, v katero je kulturni marksizem zasejal seme zla najprej v ZDA, kasneje pa še v Evropi in Južni Ameriki, zato danes samooklicani umetniki s pomočjo medijskega mainstreama ljudi prepričujejo, da je lepota subjektivna, da je lepo v umetnosti in literaturi samo tisto, kar je temačno, razvratno in črnogledo. Založba Nova obzorja letos razstavlja še več novih knjig, ki jih dobite na njeni stojnici na knjižnem sejmu.
Jutri ob 12. uri bo Janez Janša na Pisateljskem odru predstavil svojo novo knjigo Budnica.
V tem tednu poteka osrednja slovenska književna prireditev – Slovenski knjižni sejem, obljubljena dežela za ljubitelje knjig. Knjižni sejem je odprl vrata v ponedeljek zvečer in bo odprt do nedelje zvečer na gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Letošnji knjižni sejem, ki poteka pod geslom Knjigo moraš imeti rad, na 5000 kvadratnih metrih ponuja več kot 280 dogodkov. Naša založba Nova obzorja je s svojo stojnico tudi prisotna na jubilejnem 40. Slovenskem knjižnem sejmu, kar pomeni, da boste med stojnicami v dvorani C našli kotiček Založbe Nova obzorja, ki tudi letos predstavlja kar precej novih knjig.
- Predstavitev Janševe Budnice
Med njenimi najbolj vročimi letošnjimi novostmi je zagotovo najnovejša knjiga Budnica Janeza Janše, o kateri je Jože Biščak, novinar, urednik in TV-voditelj, zapisal, da bo branje te knjige koristilo vsakomur, saj gre za natančno antologijo dogodkov, ki smo jim bili priča med aprilom 2022 in novembrom 2024:
»Janša jih analizira in razkriva srhljivo realnost levičarske vladavine. To je ena tistih knjig, ki te potegne vase in ti da misliti: ali bom še naprej sedel na robu stola in si grizel nohte ali bom nekaj naredil, da bo moje življenje in življenje mojih potomcev boljše.«
Predsednik SDS Janez Janša bo svojo novo knjigo Budnica na knjižnem sejmu predstavil v petek, 29. novembra, ob 12. uri na Pisateljskem odru. Knjigo bo tudi podpisoval. Seveda vabljeni!
- 1994 – Zarota Depala vas
Druga knjiga, ki jo velja omeniti je 1994 – zarota Depala vas.
V knjigi je objavljena Kronologija dogodkov in faksimile dokumentov, ki jasno osvetlijo ozadje in zaroto Depala vas.
Knjiga sta skupaj napisala Janez Janša in Jože Biščak.
Prvi je v knjigi zapisal, če ga citiram: »Slovenija marca 1994 ni bila le na robu državnega udara, kot se je takrat ugibalo, ampak krepko čez. Tega udara pa ni izvedla Slovenska vojska, temveč udbomafija oziroma skupina (»Organizacija«) pod nadzorom Milana Kučana. Dokumenti, ki so danes dostopni, dokazujejo, da je takratna slovenska neokomunistična struktura zlorabila vrsto državnih in paradržavnih institucij za nezakonit notranji obračun s političnimi nasprotniki.« Konec citata!
- V srcu z diatonično harmoniko
Tretja novost Založbe Nova obzorja naravnost poboža dušo.
To je knjiga glasbenika in televizijskega voditelja Jerneja Reneja Brileja V srcu z diatonično harmoniko, v kateri se avtor posveča psihološkemu vidiku igranja na diatonično harmoniko, saj se je treba vrniti k bistvu, ki je ljubezen do glasbe, ker bo le tako harmonika spet lepo igrala.
Knjiga je dvojezična − prevedena je tudi v nemščino.
- TIGR se vrača iz pregnanstva
Četrta knjiga, ki jo je potrebno omeniti je knjiga istrskega publicista Milana Gregoriča, ki je pri naši založbi izdal knjigo TIGR se vrača iz pregnanstva. Knjiga je nedavno pošla, zato smo jo morali dati ponovno v tisk in je spet na voljo bralcem in bralkam!
Za razumevanje slovenske zgodovine 20. stoletja je organizacija TIGR ključnega pomena. Gre namreč za prvo antifašistično, a hkrati nekomunistično organizacijo na slovenskih tleh. Čeprav je sprva delovala na Primorskem, se je njen vpliv širil tudi v druge dele naše domovine. Njen pomen se je še okrepil, ko se je 13. maja 1941 spopadla z italijansko vojsko, kar velja za prvi uradni spopad z okupatorjem. Zato ta dan velja za resnični dan upora proti okupatorju. Zaradi komunistične uzurpacije boja proti okupatorju je bil TIGR dolga desetletja nasilno potisnjen v pozabo, šele zadnja leta znova prihajajo na dan zamolčana dejstva o njem.
- Klasična umetnost in kulturni marksizem
Petra knjiga, ki jo je vredno omeniti je tudi knjiga venezuelskega pisatelja Alejandra Peñe Escluse z naslovom Klasična umetnost in kulturni marksizem. Knjiga je logično nadaljevanje knjig Forum São Paulo in kulturna vojna ter Volilne prevare Foruma São Paulo.
V njej avtor opisuje, kako kulturni marksizem izmaliči umetnost in lepoto ter druge vrednote, na katerih je zrasla zahodna krščanska civilizacija. Lepota je objektivna in univerzalna vrednota, v katero je kulturni marksizem zasejal seme zla najprej v ZDA, kasneje pa še v Evropi in Južni Ameriki, zato danes samooklicani umetniki s pomočjo medijskega mainstreama ljudi prepričujejo, da je lepota subjektivna, da je lepo v umetnosti in literaturi samo tisto, kar je temačno, razvratno in črnogledo.
- in 7. Nesvoboda tiska in Zakaj mora Ukrajina zmagati
Seveda pa je vredno v roke vzeti tudi knjigo ameriškega pravnika in pisatelja Marka R. Levina Nesvoboda tiska in knjigo britanskega novinarja ter publicista Thomasa Cromwella Zakaj mora Ukrajin zmagati!
Seveda pa je vredno kupiti in prebrati tudi mojo knjigo Nacionalne države na udaru globalizacije, ki pa jo lahko kupite v knjigarni v BTC-ju!
