1.6 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

(INTERVJU) Jernej Brilej, vodja ansambla Original Štajerci in voditelj oddaje na PRVA TV: »Ob sodčku s harmoniko se razveže jezik in odpre duša«

Piše: Marjeta Bogataj

Vodja ansambla Original Štajerci Jernej Brilej je voditelj nove narodnozabavne oddaje na novi PRVI TV Ob sodčku s harmoniko, ki bo premierno predvajana v petek, 24. novembra.

DEMOKRACIJA: Gospod Brilej, imate zanimivo življenjsko zgodbo. Kako vas je pot zanesla v Avstrijo?

BRILEJ: Z glasbo sem povezan že vse življenje. Stari oče je bil harmonikar na Kozjanskem, ampak ga žal nisem poznal, ker je umrl pred mojim rojstvom. Stara mama, ki je živela z nami, je bila cerkvena pevka, moja mama pa je bila prva pevka v Ansamblu Braneta Klavžarja. Glasba me je očarala in neznansko sem si želel igrati diatonično harmoniko. To sem potem dobil za darilo pri birmi. Enkrat na teden so me vozili v Celje k Branetu Klavžarju, enem prvih, ki so diatonično harmoniko začeli igrati z vsemi petimi prsti. Potem sem se na srednji šoli učil za lesarskega tehnika, ker sem hotel sam delati harmonike … A me je vleklo naprej. Takrat smo že imeli prvi ansambel in smo začeli igrati po Avstriji, tam pa sem izvedel za študij diatonične harmonike v Gradcu. Takrat sem se odselil v Avstrijo in tam ostal. Leta 2012 smo ustanovili ansambel Original Štajerci, leta 2017 pa sem ustanovil podjetje Südklang, v katerem izdelujemo harmonike.

DEMOKRACIJA: Original Štajerci nastopate predvsem v Avstriji in Nemčiji pa tudi v številnih drugih državah, celo na Japonskem vas poznajo. Vsekakor velik trg – pa je to edini motiv?

BRILEJ: Ko v Šentilju stopiš čez mejo, prideš z 2-milijonskega na 120-milijonski trg. Slovenska narodnozabavna glasba se je igrala v šotorih, na »oktoberfestih«, in Nemci so to izvozili po vsem svetu, posredno pa tudi našo glasbo. Tako smo prišli tudi na Japonsko, kjer so najprej mislili, da je to vse nemška glasba, zdaj pa že vedo, kaj je slovensko, in poznajo ansamble. Že dvakrat so bili tam, jaz sem bil tam že šestkrat. Letos sem bil tudi v Kanadi, kjer tudi imamo eno »vejo«.

Odločil sem se, da bom promoviral slovensko Štajersko, ker so nas v tujini vedno imeli za »oberkrainerje«, Oberkrain pa pomeni Zgornja Kranjska oziroma Gorenjska. Original Oberkrainer se je v tujini imenoval Ansambel Slavka Avsenika, tudi nastopali so v gorenjski narodni noši. Ko se je dolenjski Ansambel Lojzeta Slaka leta 1971 odpravljal na turnejo po ZDA, je Izseljenska matica v Ljubljani pod vplivom partije zahtevala, da imajo gorenjsko narodno nošo – vse druge so bile prepovedane. Ampak slovenski ansambli so tudi od drugod, ne le z Gorenjskega. Zato sem se odločil za ime Original Štajerci, po nemško Die Untersteirer, Spodnji Štajerci torej. V graškem muzeju sem našel zgodovinski grb Spodnje Štajerske, takšna je tudi naša narodna noša. Saj nismo iz Oberkraina, pač pa iz slovenske Štajerske.

DEMOKRACIJA: V petek, 24. novembra, se boste predstavili kot voditelj nove oddaje na PRVI TV Ob sodčku s harmoniko. Kakšna oddaja bo to?

BRILEJ: Oddaja Ob sodčku s harmoniko bo na sporedu ob petkih ob 20. uri s ponovitvami ob sobotah zvečer in ob nedeljah v času kosila. Že ime oddaje simbolizira naše vrednote, saj se ob sodčku s harmoniko razveže jezik in odpre duša. Slovenskim ansamblom bomo dali možnost, da celovito predstavijo svoje delo, saj tega zelo primanjkuje. V vsaki oddaji bomo predstavili po en ansambel, predvajali bomo tudi osem njegovih skladb. Tudi humorni vložki bodo, zanje bo skrbel posebni gost Franc Štrumpantl. Nekaj oddaj smo

že posneli, jih bomo pa še nadgrajevali, idej imamo veliko; zagotovo bomo tudi iskali talente, mlade upe.

Bistvo oddaje pa je – pojdimo h koreninam, k svojim vrednotam, k temu, iz česar izhajamo. Slakova glasba je melanholična, kot so melanholični dolenjski griči, Avsenikova je našpičena, kot so našpičene Karavanke. To danes pogrešam pri ansamblih in to bi radi z oddajo spodbudili. Črpajmo iz domačega okolja, ustvarjajmo na podlagi tega, kaj smo, kaj počnemo, od kod izhajamo. Tudi sam se držim tega, na primer v skladbi Dovoli si drugačnost, kjer poje tudi moja hči Ajda, ki ima cerebralno paralizo. Besedilo: »Moj svet je mnogim nepoznan, v njem pa mnogo je meja, le-te se premakniti da, če poslušaš glas srca.« Treba je črpati iz sebe in svojih vrednot, treba je imeti identiteto. Smo glasbeniki, umetniki, to pa ne moreš biti, če ne delaš iz srca.

DEMOKRACIJA: Na PRVI TV bo vsak dan od ponedeljka do petka tudi lestvica narodnozabavne glasbe.

BRILEJ: Drži, v ponedeljek, 27. novembra, bo na sporedu prvič. V polurnih oddajah se bo odvrtelo 10 skladb, vsakokrat bosta predlagani tudi dve novi. Ljudje bodo glasovali izključno na socialnih omrežjih pod okriljem televizije NOVA24TV in PRVE TV. Lahko pa še povem, da bo januarja na PRVI TV še ena novost, in sicer oddaja Pulzz, ki bo podobna Sodčku s harmoniko, le da bo namenjena slovenskemu popu in roku.

DEMOKRACIJA: Zakaj je televizija, kot je PRVA TV, potrebna? Kako vidite njen razvoj v prihodnje?

BRILEJ: Ker se moramo končno vrniti k našim vrednotam in k srcu, saj je srce iskreno, glava velikokrat ni. Prihajajo časi, ko bomo morali razmišljati s srcem, ne z glavo, zato potrebujemo tudi tak kanal, da bomo spet našli svojo identiteto. Saj smo jo že, sploh po letu 1991, ampak … Sam vedno s ponosom povem, da sem iz Slovenije in

Štajerec. Morali bi bolj pogledati kulturo in vrednote naših pradedov in prababic, tudi v glasbi. Južni narodi stavijo na svoje vrednote, Avstrijci na svoje, mi vmes pa smo kot koktejl, ki se še išče. Žal se vidi, da dolgo nismo imeli svoje domovine. Skratka, potrebujemo medij, v katerem bomo sebe postavili na prvo mesto in promovirali našo bit, pa če govorimo o glasbi, kulturi, kulinariki, noši, dediščini ali razvedrilu. Vidim lepo prihodnost za PRVO TV.

DEMOKRACIJA: Sodelujete na dogodkih podpornikov televizije NOVA24TV in Demokracije; boste tudi v prihodnje?

BRILEJ: Bil sem na dveh srečanjih, seveda bom sodeloval tudi v prihodnje. Lani po nastopu na Tavčarjevi domačiji sem še imel mir, lahko sem šel v miru na stranišče, letos na srečanju v Lenartu je bilo že drugače (smeh). Ti ljudje niso 100-odstotni, ampak 110-odstotni Slovenci, ni jim treba igrati ne hrvaške, ne avstrijske, ne angleške glasbe; narediš uvod za V dolini tihi in 3000 ljudi zapoje s tabo. In pridejo k tebi, ti stisnejo roko … Lepo je.

Biografija

Jernej Brilej prihaja s Kozjanskega, iz Planine pri Sevnici. Po srednji lesarski šoli v Mariboru in višji ekonomski šoli v Celju je sledil študij diatonične harmonike in solopetja v Avstriji na Konservatoriju Johann-Joseph-Fux v Gradcu. V Gradcu je nastopal z ansamblom Prepih, ob tem je zasebno poučeval harmoniko in delal za različne izdelovalce harmonik. Leta 2010 je s skupino Crescendo zmagal na Festivalu narečne popevke. Leta 2012 je ustanovil skupino Original Štajerci (doslej so izdali dva albuma v nemščini in lani prvega v slovenščini), leta 2017 pa je ustanovil še podjetje Südklang, v katerem izdelujejo harmonike. Z ženo Alenko in hčerko Ajdo so do leta 2015 živeli v Gradcu, potem pa so zgradili hišo na Bohorju v občini Krško. Razpet je med Avstrijo in Slovenijo ter veliko potuje.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine