Piše: STA
Vlada je danes sprejela nacionalni načrt odzivanja na kibernetske incidente, ki ga je izdelala Uprava RS za informacijsko varnost. Z njim naj bi poenotili postopke upravljanja kibernetskih incidentov ter vsem deležnikom podali smernice za odziv, usklajen na državni ravni, in za usklajevanje z zainteresiranimi stranmi pri kibernetskem incidentu.varnost
Kot je vlada objavila na svojih spletnih straneh, je načrt še posebej pomemben za primere, ko kibernetski incident vpliva na storitev, ki je bistvena za ohranitev ključnih družbenih oziroma gospodarskih dejavnosti, kot jih določa zakon o informacijski varnosti.
Načrt predstavlja vodilo vsem po zakonu zavezanim deležnikom, komu, kdaj in kako priglasiti kibernetski incident znotraj svojih sistemov. Na podlagi načrta morajo zavezanci pripraviti interne načrte odzivanja na kibernetske incidente oziroma obstoječe načrte prilagoditi ter s tem seznaniti pristojni nacionalni organ in pristojni odzivni center.
Pristojni nacionalni organ lahko s posameznimi državnimi organi, ki delujejo na področju varnosti države in imajo vzpostavljen varnostno-operativni center, sklene sporazum, ki podrobneje opredeljuje naloge, postopke in obveznosti glede na pristojnosti posameznega organa.
Nacionalni načrt odzivanja na kibernetske incidente med drugim operacionalizira z zakonom določene postopke, določa pragove kibernetskih incidentov, časovne okvire poročanja o kibernetskih incidentih ter komunikacijske poti. Zaradi velike potrebe po koordinaciji kibernetske varnosti na nacionalni ravni določa tudi sestavo in naloge koordinacijske skupine za kibernetsko varnost, so pojasnili na vladi.
“Nedvomno so že danes, v prihodnje pa bodo še bolj, kibernetski napadi ena najpomembnejših varnostnih groženj sodobnemu svetu, kar pomeni, da se mora kibernetska varnost uvrstiti med ključne sestavne dele nacionalno varnostnega sistema. Temelj državnega sistema odzivanja na kibernetske incidente je tako nacionalni načrt odzivanja na kibernetske incidente,” so poudarili.
Načrt je nastal na podlagi strategije kibernetske varnosti in zakona o informacijski varnosti, pri izdelavi pa so bili po navedbah vlade upoštevani tudi drugi notranji in mednarodni predpisi, kot so zakon o elektronskih komunikacijah, uredba o informacijski varnosti v državni upravi, evropska direktiva o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v EU.
