16.9 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 maja, 2022

Odziv ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča na včerajšnji napad na sodnika Okrajnega sodišča v Ljutomeru

Piše: C. R.

“Napad na sodnika Okrajnega sodišča v Ljutomeru, Gorazda Tivadarja ostro obsojam. Do takšnih nasilnih dejanj, ne glede na vzrok, moramo kot družba imeti ničelno toleranco,” je v odzivu na dogodek, ko je storilec poškodoval avtomobil sodnika Gorazda Tivadarja, zapisal pravosodni minister Marjan Dikavčič. 

“V kolikor kot družba ne bomo storili pomembnega koraka v smeri večjega spoštovanja temeljih pravic posameznika, tudi pričakovanja, da bo ostrejša zakonodaja preprečila podobne incidente, ne bodo prinesla želenih rezultatov. Napad na predstavnike sodne ali katerekoli druge veje oblasti je nedopustno dejanje, zato je hitro in učinkovito ukrepanje pristojnih še toliko bolj pomembno,” je ob včerajšnjem dogodku izpostavil minister Dikaučič.

Glede problematike napadov na sodnike, oziroma na njihovo lastnino, kot obliko grožnje oziroma ustrahovanja, še dodajamo pojasnilo, da Kazenski zakonik (KZ-1) v 28. poglavju določa kazniva dejanja zoper pravosodje. V 286. členu KZ-1 pa je določeno tudi kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov, ki je storjen  z namenom vplivanja na pričanje ali izvajanje dokazov, ali z namenom vplivanja na zbiranje obvestil v predkazenskem postopku, uporabe fizične sile zoper drugega, grožnje ali ustrahovanje, ali ponujanja ali dajanja nedovoljene koristi- za kar je predpisana kazen zapora do petih let. Enako kazen KZ-1 določa tudi za kaznovanje tistih, ki zoper uradno osebno uporabijo fizično silo , grožnjo ali ustrahovanje z namenom, da bi vplivali na opravljanje uradnih dolžnosti uradnih oseb v pravosodju, ter v organih odkrivanja in pregona v zvezi s kazenskim postopkom. Storilec kaznivega dejanja se preganja po uradni dolžnosti, so sporočili z ministrstva.

Če bi bilo dejanje iz konkretnega primera opredeljeno kot prisiljenje po 132. členu KZ-1, pojasnjujemo, da je bilo navedeno kaznivo dejanje z vidika oblike kazenskega pregona spremenjeno z zadnjo novelo KZ-1 (KZ-1I; Uradni list RS, št. 186/21). V skladu z že uveljavljeno novelo KZ-1l (Uradni list RS, št. 186/21) pa se storilec kaznivega dejanja prisiljenja (stori ga tisti, ki koga s silo ali resno grožnjo prisili, da nekaj stori, ali opusti, ali da kaj trpi), v kolikor je to storjeno zoper uradno osebo z namenom ustrahovanja (tako da uradna oseba v mejah svojih uradnih pravic opravi uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali ne opravi dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti), preganja po uradni dolžnosti.

Vir: gov.si

Sorodne vsebine