3.9 C
Ljubljana
četrtek, 14 novembra, 2024

Napadalni pes iz Ajdovščine tudi uradno razglašen za nevarnega – se spet odpira Pandorina skrinjica afere Baričevič?

Piše: G. B. 

STA je 20. decembra lani poročala, da sta med Lokavcem in Ajdovščino v tistem času dva psa napadla več mimoidočih, ki so zaradi ugrizov potrebovali zdravniško pomoč. Policisti so takrat locirali le enega od psov in ugotovili, kdo je njegov lastnik. Lastnika mlajšega psa s svetlo rjavo dlako, ki je pobegnil, pa pozivajo, da se čim prej oglasi policiji.

Najprej sta sredi decembra psa napadla 50-letno državljanko Slovaške, ki je hodila iz Ajdovščine proti Lokavcu, dan kasneje pa sta na približno istem kraju na kolesarski stezi napadla 28-letno kolesarko. Zvečer pa v bližini ajdovskega letališča napadla še 31-letno Lokavčanko. Vse napadene ženske so pomoč poiskale v ajdovskem zdravstvenem domu, kjer so jim oskrbeli rane, so takrat sporočili s Policijske uprave Koper. Lastnika večjega psa mešanca z daljšo črno dlako so policisti kasneje našli, zaradi kršitev določb zakona o zaščiti živali so napovedali ustrezne ukrepe proti lastniku. Drugega, manjšega psa oziroma psičko s svetlo rjavo dlako policija še vedno išče in ga do danes še niso našli.

Napadalnemu psu podelili naziv “nevarnega psa”

Danes pa je prišlo v javnost sporočilo, da je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin večjemu od psov, ki je konec prejšnjega leta v enem dnevu napadel tri ženske v bližini Ajdovščine, podelila status nevarnega psa. Lani so sicer v Sloveniji našteli 403 napade psov na ljudi, kar je blizu povprečju v zadnjih nekaj letih, poroča današnji Dnevnik. Status nevarnega psa podelijo živali, ko ugrizne prvič. V primeru napada psa brez tega statusa je za njegovega lastnika predvidena globa od 200 do 400 evrov; v primeru napada psa, ki je že napadel in ima zato status nevarnega, pa od 800 do 1200 evrov.

Po podatkih iz centralnega registra hišnih živali ima v tem trenutku v Sloveniji 1848 psov status nevarnega psa. Na letnem nivoju število psov, ki pridobijo status nevarnega psa, zelo niha. V letu 2023 so podelili status nevarnega psa za 45 živali, leta 2022 pa 78. V povprečju se število na leto giblje med 50 in 100 živali. Skrbniki nevarnih psov morajo poskrbeti, da je pes na povodcu in nosi nagobčnik, da je zaprt v pesjaku ali objektu ali pa v ograjenem zunanjem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra, pri čemer mora biti na vhodu označba z opozorilnim znakom.

Če nevaren pes znova ugrizne, poškodba pa ni posebno huda, mora v naslednjega pol leta na obvezno šolanje, v primeru mladega psa pa mora šolanje končati do dopolnjenega drugega leta starosti, do za Dnevnik pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tečaj mora obiskovati tudi njegov skrbnik, uspešnost šolanja pa preveri komisija. Leta 2022 so odredili šolanje za osem psov, lani za devet. Šolanje je obvezno tudi za psa skrbnika, katerega prejšnjega psa so v preteklosti že usmrtili zaradi povzročitve smrti ali hude poškodbe. Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali je to neuspešno, veterinar odredi njegovo usmrtitev, so še pojasnili na ministrstvu.

V zadnjih dveh letih sta bila zaradi ugriza in povzročitve posebno hude poškodbe usmrčena dva psa. V zadnjih 13 letih so sicer v veterinarski upravi pri nas zabeležili tri napade psov, ki so se končali s smrtjo napadenega, danes poroča STA

Afera Baričevič je še vedno Pandorina skrinjica!

Omenjeni primer psov je spet obudil spomin na razvpito afero Baričevič oz. afero z bulmastifi. Leta 2006 so štirje bulmastifi napadli in zelo hudo poškodovali Stanislava Megliča. Psi so pripadali lastnici Zori Roter, ki je kasneje umrla, tri od štirih psov pa je nato podedoval zdravnik Saša Baričevič, tedaj znan kot lastnik klinike Barsos – pa čeprav bi morali biti vsi psi usmrčeni, saj so veljali za izredno nevarne. Ne glede na odločitev pa je Baričevič preko vpliva in pravnih manevrov dosegel, da so mu tri preživele pse vrnili, kar je pokazalo na številne koruptivne veze, tudi s politiko. Predvsem se je tu omenjalo tedanjo predsednico LDS Katarino Kresal in njenega partnerja, vplivnega odvetnika Mira Senico.

2. februarja 2010 pa je v večernih urah Slovenijo pretresla novica, da so psi, ki so leta 2006 že skoraj ubili človeka, tokrat do smrti napadli svojega lastnika. Samo pritisk medijev je dosegel, da je v javnost nato prišlo to, kar so sprva prikrivali – da so bili omenjeni psi spolno zlorabljeni.

Ob tem naj spomnimo, da zadeva nikoli ni bila povsem razčiščena. Vse ovadbe za zlorabo položaja so bile ovržene, dejansko so ukrepali le proti tožilki Dragici Kotnik ter proti policijskemu komandirju, ki naj bi bil vpleten v domnevni poseg v zasebnost policistke, ki je fotografirala truplo žrtve. Tudi druge osebe, ki je bila na kraju dogodka skupaj z Baričevičem, niso nikoli razkrili. Je bilo pa zelo nenavadno, da se na pogrebu Baričeviča nista pojavila niti Kresalova niti Senica, čeprav so bili dobri prijatelji.

Dejstvo pa je, da je prav primer Baričevič pokazal veliko prepredenost osebnih in političnih zvez, kar je pripeljalo do tega, da se je oblikovala t. i. vzporedna vladavina prava. Omenjena afera prav zaradi dejstva, da ni doživela sodnega epiloga, še vedno ostaja Pandorina skrinjica.

Ob tem velja spomniti, da je za to področje sicer pristojno ministrstvo za kmetijstvo, ki ga vodi v tem trenutku Marjan Šarec, sicer obrambni minister. Spomnimo: Irena Šinko je lani jeseni odstopila s funkcije ministrice, kmalu zatem pa je sledila afera z nezakonitim zasegom goveda, kjer je svoje sledi pustila Tina Gaber. V teh dneh se je sicer pojavila informacija, da je za novega kmetijskega ministra predlagan Vojko Adamič.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine