Piše: Jože Biščak, novinar, urednik in voditelj oddaje Kavarna Hayek
Evropski parlament je pred dnevi podaljšal začasno regulativo, ki tehnološkim podjetjem, ki ponujajo komunikacijske storitve, omogoča prostovoljno pregledovanje spletnih vsebin za odkrivanje materialov o spolnih zlorabah otrok. Podaljšanje »nadzora klepeta« (Chat Control 1.0) velja do 3. aprila 2028, do takrat pa se morajo na ravni Evropske unije dogovoriti o trajni in obvezni različici (Chat Control 2.0), ki predvideva sistematično in obvezno skeniranje vseh sporočil (tudi šifriranih) vseh državljanov Evropske unije. To pomeni, da bodo podjetja prisiljena policiji in nevladnim organizacijam razkriti vse pogovore, za katere umetna inteligenca meni, da so povezani s spolno zlorabo otrok.
Zamisel se morda sama po sebi zdi dobra, celo hvalevredna: zaznati spolne plenilce in pred njimi obvarovati otroke. Toda tako kot vse plemenite ideje tudi projekt »nadzora klepeta« odpira možnosti zlorab. Nadgrajena različica »nadzora klepeta« ni več samo »prostovoljen« pregled nešifriranih sporočil na Facebooku ali Gmailu, po novem bo to sistematično in univerzalno skeniranje; vključno s poskusi razbitja »end-to-end« šifriranja prek »pametnih« algoritmov. Preden se bo vaše sporočilo šifriralo in poslalo, ga bo telefon že preveril, primerjal z bazami in po potrebi ovadil organom pregona. Povedano drugače: vsi bomo osumljenci.
To ni več samo zaščita otrok. To je gradnja infrastrukture za popoln in ultimativen nadzor ljudi, kar bo lahko uporabljeno za kar koli: od zalezovanja podnebnih skeptikov ali nasprotnikov LGBT-agende prek »boja proti dezinformacijam« do preganjanja ideoloških nasprotnikov oziroma kogar koli, ki bi si drznil podvomiti v bruseljsko birokracijo. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo ob morebitni namišljeni ali pravi krizi. Vaš spletni pogovor s prijateljem o potezah oblasti bi lahko postal dokaz »sovražnega govora«, upora proti oblasti ali rušenja ustavnega reda. Bruseljski »varuhi čistih misli« že dolgo hlastajo za tem. Svojih totalitarnih nagnjenj niti ne skrivajo več.
In kaj je pri vsej zadevi največja ironija? Eni in isti ljudje, ki hočejo brati vaša zasebna sporočila, da bi preprečili zlorabo otrok, mižijo na obe očesi, ko se zlorabe dogajajo v resničnem svetu, ko migrantske tolpe sistematično posiljujejo in zlorabljajo najstnice. Eni in isti ljudje, ki so v aferi Pfizergate brisali sporočila in prikrivali milijardne pogodbe, zdaj zahtevajo absolutno transparentnost od običajnih državljanov. Hinavščina na dvakrat! Evropska komisija, ki sama ne zaupa niti lastnim sporočilom, hoče vedeti za vsako vašo besedo. Tehnično je stvar še bolj zahrbtna. Tudi če danes obljubljajo izjeme, bo realnost drugačna. »Client-side scanning« pomeni, da bo vaša naprava postala podaljšek policije. In zgodovina nas uči: Udba je morala pisma odpirati ročno, Kitajska gradi t. i. sistem socialnih kreditov s kamero na vsakem vogalu, EU pa gre korak naprej: hoče popolnoma avtomatizirano različico nadzora.
To ni samo nadzor klepetov. Gre za temeljno vprašanje: ali smo svobodni državljani suverenih držav ali pa smo že postali podaniki nadzorne (nad)države? Ali hočemo Evropo, v kateri posameznik odloča o svojem zasebnem življenju, ali Združene države Evrope po komunističnem vzoru, kjer si nadzorovan od zibke do groba? Brez dvoma je zaščita nedolžnih otrok potrebna, toda ne s sumom po dolgem in počez nad 450 milijoni ljudmi.
Večkrat sem citiral znamenito misel pokojnega ameriškega predsednika Ronalda Reagana in jo bom še zdaj: »Svoboda ni nikoli oddaljena več kot eno generacijo od izginotja. Ne prenaša se s krvjo. Treba se je zanjo boriti, jo braniti in jo predati naslednji generaciji, da stori enako.« Ja, svoboda ni samoumevna. Če jo prepustimo bruseljskim čudakom, jo bomo izgubili za vedno. In takrat ne bo več klepetov, ki bi jih lahko nadzorovali, ker ne bo več nikogar, ki bi se upal svobodno pogovarjati.
