Piše: Edvard Kadič
Poziv novinarke RTV Slovenija Helene Milinković na tiskovni konferenci pred RTV Slovenija 14. novembra 2022, naj se odpokličejo psi, tj. vodstvo RTV Slovenija, presega tudi najbolj fantastično domišljijo v demokratičnih družbah.
Dolgo časa sem naivno mislil, da je raba nacističnih propagandnih metod v obliki javnega obglavljanja mask političnih nasprotnikov in krvave mize pred ministrstvom za kulturo, ki jih za aktiviranje svoje volilne baze uporablja skrajna levica, nekakšen višek norosti, ki ga bomo doživeli v Sloveniji.
Vendar žal ni tako. Strah tranzicijskih privatizerjev je preprosto prevelik. Njihov cilj je popolno uničenje opozicije in, roko na srce, kar dobro jim gre.
V eni od oddaj Ura moči na Planetu TV je voditelj Bojan Požar omenil, da razpolaga z informacijo iz najožjega kroga Roberta Goloba, predsednika Vlade Republike Slovenije, da je slednji na enem od srečanj tega kroga obljubil, da političnim nasprotnikom ne bo pustil niti 2 odstotkov medijskega prostora. Nič.
Očitno je strah res velik. Tako kot je glede na pozive omenjene novinarke vrag odnesel šalo in je treba v družbi po mnenju tranzicijske levice še zaostriti besednjak in tako še dodatno znižati raven dialoga.
Zato je tudi referendum o RTV tako pomemben. Gre za nasprotovanje ali podporo noveli zakona o RTV, s katero se precej pomembnih stvari ureja na novo.
Zdi se mi, da večina ne razume, zakaj v bistvu sploh gre pri tej zgodbi in kaj ima Helena Milinković s tem. Večina razume, da sta Helena Milinković in Golob ZA, Janša pa PROTI, in če podpiraš Goloba, boš obkrožil 3x ZA, če pa Janšo, 3x PROTI.
Bistvo predlagane novele je prevzem upravljanja nad RTV-hišo, prevzem upravljanja nad nacionalnim medijem, ki ima veliko moč vplivanja na javno mnenje in s tem na to, kdo vodi državo. Gre za upravljavski in vsebinski prevzem.
Biti PROTI pomeni obdržati zdajšnjo logiko vodenja hiše in pristopa k vsebinam, ki je v veljavi od leta 2005. RTV-hišo ta čas poslovno vodi generalni direktor, njegovo delo pa preverja, potrjuje in eventualno zavrača nadzorni svet, ki šteje 11 članov. Člane imenujejo vlada (4), državni zbor (5) in zaposleni (2). Programski svet pa obstaja zato, da nacionalni medij zagotavlja ustrezne vsebine, vendar samo potrjuje in sprejema programsko politiko, ne pa konkretnih vsebin. To je zelo pomembno, saj se tako ureja avtonomija uredništev in novinarskega dela. Šteje 29 ljudi, ki jih po različnih ključih imenujejo vsaki dve leti polovico, tako da se v 4 letih zamenjajo. Nadzor nad RTV Slovenija je tako razpršen med 40 ljudi, kar zagotavlja precej visoko pluralnost medija kot celote.
Biti ZA pa pomeni, da bosta po novem tako nadzorni kot programski svet združena v enoten Svet RTV, hišo pa bo vodila 4-članska uprava. V Svetu RTV bo po novem samo 17 ljudi. Jedro spora je v tem, da si je nova oblast prevzem zamislila tako, da je v predlogu podvojila število zaposlenih v tem novem svetu (s 3 na 6), preostale 3, kolikor jih potrebuje za obvladovanje sveta, pa bo zagotovila z imenovanjem skozi t. i. civilno družbo. Npr. skozi Olimpijski komite Slovenije, ki ga tradicionalno obvladuje SD in ki ni neposredno voljena funkcija, ter skozi eno od drugih imenovanih teles, ki naj bi po novem imenovala člane. Pomembno je le, da se preseže polovica od 17 članov (9), ki bodo po novem predlogu zakona obvladovali RTV. Po domače, poleg 6 svojih zaposlenih potrebuješ samo še svoje 3 in obvladuješ RTV.
To je vsa umetnost. Gre za to, da je treba spremeniti zakon, kjer je upravljavsko večino laže doseči. Ko imaš 9 »svojih« članov, to je več kot pol, kar nenadoma upravljaš tako s kadri, financami kot tudi z vsebinami. Ob tem postane tudi veliko bolj jasno, zakaj se Helena Milinković kot sindikalistka RTV tako glasno in nedostojno izpostavlja. Po novem bo kar 6 članov, to je več kot tretjina vseh članov sveta, izhajala izmed zaposlenih, iz njene baze. Fenomen, da sam sebe nadzoruješ, je dobro znan iz časov jugoslovanskega socializma in zelo dobro vemo, kako se je to končalo. Pravzaprav vidimo, kako se povsod po svetu končajo te socialistične zgodbe – tako, da se sesujejo same vase. Jaz bom na referendumu glasoval PROTI. Želim si, da RTV Slovenija še naprej deluje pluralno. Predvsem pa, da ne zapade v celoti v enoumje, v katerem je že nekaj časa informativni program. Če je bila prejšnja vlada v dveh letih, ko se je Slovenija bojevala s pandemijo, hkrati pa beležila najboljše rezultate praktično na vseh lestvicah in kazalnikih napredka po svetu, v informativnem programu ob pokrivanju petkovih protestov komaj kdaj omenjena, težko govorimo o uravnoteženju. S PROTI uveljavitvi novele zakona o RTV, to je z glasovanjem PROTI na referendumu, ljudje glasujejo PROTI popolnemu enoumju, za ohranitev vsaj minimalne pluralnosti in dopuščanja tudi drugačnih pogledov, kot so pogledi vladajoče politike na Slovenijo in svet.
