Piše: Karin Planinšek
V teh neugodnih časih po večini prebiramo samo še negativne komentarje in napovedi za našo državo, kar je povsem razumljivo, saj za zdajšnje stanje človek težko najde lepe besede.
Vendar pa mislim, da se Slovenci velikokrat preveč prepustimo, da nas prevzame negativnost in posledično postanemo otopeli. Nimamo moči, da bi kaj konkretnega storili, samo vzdihujemo in si govorimo, češ, saj bo bolje. Zato sem se odločila, da tokrat napišem nekaj spodbudnega in mogoče navdihnem še kakšnega, da na zdajšnjo mračno situacijo pogleda iz malce drugačnega zornega kota. Jaz se konec koncev lahko celo zahvalim Golobovi vladi, saj so me prav njene uničujoče politike spodbudile, da se pri svojih rosnih 23 letih politično aktiviram. Zakaj? Ker kot državljanka naše male Slovenije ne morem samo mirno gledati, kako nam pred našimi očmi uničujejo dom. Bi vi lahko samo mirno stali, medtem ko bi nekdo neukrotljivo plenil po vaši domači hiši oziroma stanovanju?
Slovenci se moramo namreč začeti zavedati, da tudi sami nosimo odgovornost za stanje v naši državi. S tem vas ne želim primerjati ali pa celo izenačevati z lopovi na oblasti, samo rada bi povedala, da smo konec koncev mi tisti, ki imamo moč v svojih rokah. Mi smo tisti, ki imamo v vsakem trenutku pravico zahtevati odstop škodoželjnih ljudi, in mi smo tisti, ki lahko s skupnimi močmi ustvarimo boljši dom za vse nas. Vem, utopične misli, vendar je dejstvo, da je problem v nas samih. Ljudje na oblasti presneto dobro vedo, da imajo opravka s pasivnim narodom, s katerim lahko počno praktično karkoli se jim zahoče, in nihče jih za to ne bo preganjal. Zakaj jih torej ne bi enkrat za spremembo malo presenetili?
Zavedam se, da je v nas, Slovencih, še vedno strah, neka stara, nepredelana travma, vendar bomo nekoč morali preseči svoje lastne prepreke in izstopiti iz začaranega kroga, v katerem smo ujeti že desetletja. Glede na tektonske premike, ki se ta čas dogajajo po svetu, menim, da je tudi za nas prišel čas, ko se moramo ne glede na svoje ideološko prepričanje združiti in skupaj boriti za boljši jutri. V Združenih državah Amerike so ljudje odločno zavrnili zlohotne politike in izbrali tistega, ki bo zares delal za malega človeka in konec koncev za dobro celotnega sveta. V Srbiji smo lahko priča veličastnemu množičnemu uporu avtokratskemu režimu, ki se sesuva pred našimi očmi. Zgodovinsko priložnost imamo, da še mi namesto razklanosti in vsegliharstva izberemo pogum in se povežemo, vendar ne smemo predolgo čakati, saj so take priložnosti izjemno redke. Izstop iz cone udobja je vedno težak, a poglejmo, kaj vse je na tehtnici. Vse več davkov za sistem, ki ne daje kvalitetnih storitev ali pa teh sploh ni, nižje plače, višji zneski na položnicah, preganjanje podjetnikov, preganjanje zdravnikov in sistemsko rušenje zdravstva, hujskanje, delitev na prvo- in drugorazredne, gluha ušesa za ranljive skupine, eskalacija romske problematike in na sploh poslabšanje varnosti v državi … Smo pripravljeni plačati tako veliko ceno samo za to, da nam ni treba migniti s prstom?
Mogoče zdaj že malo preveč moraliziram, a rada bi vam, ki to berete, samo predala sporočilo, da se nimamo več česa bati. Strah je tisto orožje, s katerim nas ozek krog elite že toliko časa drži v oblasti, in ne smemo jim tega več dovoliti. Naj nas nikoli ne bo strah postaviti se na stran resnice in pravice, naj nas ne bo strah spregovoriti, ko vsi drugi molčijo. Tukaj smo, da zavzamemo svoje mesto pod soncem in zagotovimo čim lepšo prihodnost za naše potomce. Vse to pa lahko storimo le skupaj, samo tako bomo zares lahko premikali gore. Z gotovostjo lahko trdim, da se bom še naprej borila za to, kar je prav. Kaj pa vi, ste z mano?
