Piše: Dr. Janez Juhant
Albert Svetina – Erno pričuje, da je Ivan Maček – Matija ukazal, da morajo jetnikom povojnega komunističnega taborišča v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu (seveda tudi drugje!) pobrati vse, kar še imajo. Njegovi valpti so v Slavijo dostavljali zaplenjene dragocenosti zapornikov, ki so končali v morilnih breznih. Formula ostaja – prilaščanje denarja in premoženja: vodilni glavnino, njihovi odvisniki za sodelovanje večji ali manjši drobiž glede na to, kakšnega izvora so. Ti še zdaj sodelujejo v nečednih poslih in pomagajo pri vzdrževanju korumpirane globoke države, oviranju pravnih, demokratičnih in dialoških procesov in omogočanju sprave med Slovenci. Med njimi so žal katoličani in celo kleriki na vplivnih mestih v družbi, strankah, medijih in drugje. Ti v odločilnih trenutkih (volitve!) z opravljanjem nečednih poslov in oviranjem sposobnih in učinkovitih demokratov bremenijo svojo vest in podaljšujejo agonijo Slovenije.
Zdajšnja vlada v teh zahtevnih časih doma in po svetu kaže le svojo oblastnost s prisvajanjem brez posluha za skrbi državljanov, ki tonejo v revščino, in z arogantno, puhlo, neodgovorno oblastnostjo, ki si umišlja, da ji je vse dovoljeno. Namesto da bi ponudili sistemske rešitve in odpravljali korupcijo v zdravstvu in drugje, iščejo grešne kozle, da bi odstavili prejšnje kadre in vsilili svoje ljudi. Vladajoči govorijo o miru v deželi; vse naj bi teklo kot po maslu in državljanom naj se kljub vsestranskim krizam ne bi bilo treba ničesar bati.
Nekdanji komunisti so nas tudi v vojni za Slovenijo leta 1991 prepričevali, da se ni bati vojne in se ne bi bilo treba oboroževati, pač pa le delati za mir. Prisebni v Demosu so takrat rešili Slovenijo zoper voljo komunistov, ki jim Slovenija ni bila opcija. Njihovi nasledniki zdaj počnejo isto. Kdo pa bo zdaj reševal Slovenijo? Ljudje se vse bolj obračajo na dobrodelne organizacije, tem se praznijo skladišča, vlada pa zapravlja denar, ko ukinja demografski sklad, zaradi česar so ogrožena sredstva Evropske zveze. Prekinja polmilijardni posel z oklepniki – menda načrtuje cenejšega, za katerega pa sploh ne ve, kakšen bo, in še manj, koliko bo stal, izgublja milijone zaradi prekinjene pogodbe in postaja mednarodno nezaupanja vreden partner. Povečanje proračuna za delitev nevladnim organizacijam, ki razgrajujejo našo družbo, je vratolomni ukrep, kot je poudaril vodja Fiskalnega sveta, saj bi lahko ta denar namenili za zmanjšanje dolga in večanje stabilnosti financ za krizne čase. A vlada povečuje in menja birokracijo, kar obremenjuje davkoplačevalce, hkrati zvišuje davke in zmanjšuje plače. Vodilni zapravljajo, vse več je revnih, državljani pa naj karitativno pomagamo vse več revežem, ki jih s tako politiko povečuje ta vlada, namesto da bi jim hitro in učinkovito olajšala položaj. Tri mesece je premier vedel, da v Velenju ni premoga, pa ni takoj – namesto nujnih sej za ustoličenje svojih ljudi na vodilna mesta – šel vsaj na izlet v Velenje in poskrbel za ukrepe za zajezitev energetske in splošne krize.
Zdaj, ko je nujna enotnost opozicije in vseh drugih demokratičnih sil zaradi strukturnih novotarij, ki jih načrtuje nova vlada, namesto da bi se glede na predvolilne obljube lotila odprave korupcije v zdravstvu in drugje, bi bilo vratolomno sodelovati pri ustavni in drugi razgraditvi slovenske družbe in države. Gre namreč za bistvene postavke družine, zakonske zveze, nepravičnih finančnih obremenitev državljanov in povečanje proračuna za financiranje privilegiranih ter teptanje temeljnih vrednot človeka in družbe. To niso le vrednote krščanstva, kar ne bi smelo biti vseeno strankam, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, pač pa za vrednote človeka in človeštva, za človekovo, tj. naše preživetje torej. Ne le obe opozicijski stranki, vsi se bomo morali z vsemi političnimi in pravnimi sredstvi upreti temu rušenju temeljev slovenskega naroda. Gre za dolgoročno hude posledice za slovensko družbo, na kar so opozarjali naši narodnozavedni in človekoljubni predniki, ki so vse, celó življenje, žrtvovali za ubranitev teh temeljev človeka, človeške družbe in demokratične Slovenije.
Poleg strank smo na potezi zdaj vsi državljani, zato je treba podpreti referendum proti zakonom o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV-prispevku, ki ga predlaga SDS. Kličem tudi slovenske škofe, naj v krščanski zavesti in vesti odločno spodbudijo državljane in politike k odgovornemu in treznemu ravnanju. Ko so v Južnoafriški republiki politiki kršili načela pravičnosti, se je anglikanski škof Desmund Tutu odločno postavil v bran resnice in pomagal črncem do pravičnosti. Zdaj gre za biti ali ne biti Slovenije, zato se ne pustimo peljati žejni čez vodo, pač pa se ustrezno, složno in odgovorno postavimo za svoje pravice. Biti ali ne biti Slovenec in obraniti temelje, iz katerih živimo, to je zdaj vprašanje za vse nas. Kot pravi Aleš Primc, razmislite, drage sodržavljanke/i, o prihodnosti svojih otrok in prihodnosti naše skupnosti!
