Piše: Nina Žoher
Po vsakih državnozborskih volitvah so še posebej tisti, ki so pripomogli k izvolitvi določene opcije, polni vznesenosti, optimizma, kako bo vse boljše.
A novi obrazi se kaj kmalu vedno znova izkažejo za napačno izbiro, to pa čedalje teže tajijo tudi tisti, ki so to opcijo pomagali izvoliti. Seveda tokrat ni nič drugače, le da toliko negotovosti, kot jo sproža aktualna politika, do sedaj še ni bilo. Vedno znova se namreč zdajšnja oblast spomni nečesa, kar bo še dodatno obremenilo življenje državljanov in gospodarstva, ki predstavlja gonilo razvoja in ustvarja delovna mesta.
Namesto razposajenega plesa smo dobili ples negotovosti in razočaranja, ki je še posebej izrazit med tistimi z nizkimi mesečnimi dohodki. V državi s tretjo najvišjo stopnjo inflacije v evroobmočju je namreč vsak odhod v trgovino z živili pravcata nočna mora, saj dandanes za 30 evrov v trgovini kupiš res zelo malo.
Kot da ne bi zadostovalo to, da so ob nastopu mandata vsem znižali plače, so se med drugim domislili vpeljave prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo morali plačevati zaposleni, kmetje, samostojni podjetniki in upokojenci. Spomnili pa so se tudi varčevanja na račun družin, da vrtec, ki se je že tako podražil, za drugega otroka ne bo več zastonj, pa preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega. Kar pa je najhujše, pa je to, da bo po novem čistilka morala za zavarovanje plačati več kot direktor. Da je to daleč od socialne pravičnosti, najbrž ni treba posebej poudarjati.
Ker so pred nami temperaturno hladni meseci in se nam povrh vsega obetajo še višji zneski položnic za ogrevanje, se bo življenje za vse tiste, ki životarijo, še dodatno otežilo. Kako dolgo se bodo vladajoči še norčevali iz ljudi, v imenu katerih vladajo in ki nimajo tolikšne sreče, da bi imeli toliko prihrankov, kot jih ima prvi med ministri? Se mar še kdo čudi, zakaj je po anketi Valicona prišlo do občutnega padca zaupanja ljudi v politiko, še posebej v premierja, če ta na malega človeka povsem pozablja?
