Vzpon modernega totalitarizma

Piše: Andrej Vastl 

Vstopili smo v dobo, kjer digitalizacija in umetna inteligenca postajata gonilna sila družbenega razvoja. Ta tehnološka preobrazba ima številne pozitivne učinke, a hkrati odpira tudi vrata novim oblikam nadzora in omejevanja, ki jih lahko opredelimo kot “moderni totalitarizem”. Ta koncept se ne nanaša neposredno na klasični totalitarizem preteklih stoletij, temveč na nov način družbene kontrole, ki izhaja iz moči digitalizacije, informatizacije in umetne inteligence.

V zadnjih desetletjih smo priča intenzivni digitalni preobrazbi, ki je temeljito spremenila način življenja, dela in komunikacije. Ta je prepletla vse vidike našega vsakdanjega življenja od komunikacije in trgovine do izobraževanja in zdravstva. S tem pa se je odprla nova paradigma hitrejšega pretoka informacij in boljše povezljivosti, kar je prav tako omogočilo razvoj umetne inteligence. Umetna inteligenca je sposobna obdelovati obsežne količine podatkov, učiti se iz njih ter prevzemati naloge, ki so bile nekoč rezervirane za človeško razmišljanje, odprla je vrata številnim inovacijam. Vendar pa ob vseh pozitivnih vidikih digitalne preobrazbe obstajajo tudi tveganja, ki jih moramo prepoznati in se jim zoperstaviti.

Eden od glavnih izzivov, ki ga prinaša digitalna preobrazba, je povezan z vzponom modernega totalitarizma. Klasični koncept totalitarizma je bil zaznamovan z državno kontrolo nad vsemi vidiki družbe, zatiranjem političnih nasprotnikov in omejevanjem svobode izražanja. Toda v svetu, prežetim s tehnologijo, se je pojavila nova oblika totalitarizma, ki temelji na nadzoru, manipulaciji in omejevanju prek digitalnih orodij.

Množično zbiranje podatkov in nadzor
Eden izmed ključnih dejavnikov, ki prispeva k tveganju modernega totalitarizma, je množično zbiranje osebnih podatkov. Digitalne storitve, ki jih uporabljamo vsak dan, sledijo našim korakom, zabeležijo naše interakcije in zbirajo osebne podatke. Ta obsežna zbirka informacij omogoča oblastem ali drugim entitetam, da ustvarijo natančne profile posameznikov in spremljajo njihove dejavnosti. To vodi do nezaželenega nadzora in kršitev zasebnosti, kar ima lahko daljnosežne posledice za svobodo državljanov.

Manipulacija z informacijami in algoritmični nadzor
Umetna inteligenca bolj ali manj operira z algoritmi, razvoj umetne inteligence pa je omogočil razvoj algoritmov, ki lahko filtrirajo in manipulirajo z informacijami. Algoritmi na družbenih omrežjih, spletnih iskalnikih in drugih platformah oblikujejo našo percepcijo resničnosti tako, da prikazujejo vsebine, ki so v skladu z našimi že obstoječimi stališči in prepričanji. Ta pojav je znan kot “filter mehurčkov”. Namesto da bi se soočili z raznolikostjo informacij, smo zasuti s tistimi, ki potrjujejo naša obstoječa stališča. To ima lahko dolgoročne posledice za naše razumevanje sveta in družbe. Tako imenovani “filter mehurček” lahko poglobi polarizacijo in omeji dostop do različnih perspektiv, kar vodi do manjše pluralnosti in raznolikosti v družbi.

Omejevanje svobode izražanja in avtonomni sistemi odločanja
V digitalni dobi, kjer informacije potujejo hitro in široko, je nevarnost, da oblasti omejujejo svobodo izražanja pod pretvezo varnosti ali javnega reda. Sistem avtonomnih odločanj, ki temelji na algoritmih, lahko sprejme odločitve brez človeškega posredovanja. To lahko vodi do napačnih ukrepov in omejevanja posameznikovih pravic, ne da bi bili ti zanje odgovorni.

Zagotavljanje varnosti in preprečevanje tveganj v digitalni dobi zahteva celovit pristop, ki vključuje regulacijo, izobraževanje, sodelovanje in odgovornost vseh akterjev. Država ima ključno vlogo pri oblikovanju okvirov, ki bodo omogočili, da tehnološki napredek koristi družbi, hkrati pa spoštuje temeljne vrednote in pravice posameznikov.

V sodobnem svetu, ki ga zaznamuje neprestan razvoj digitalnih tehnologij, se spletne platforme in aplikacije vse bolj vpletajo v naše življenje. Beležijo naše najmanjše korake od nakupov in klikov do brskanja po spletu. Ta zbirka podatkov, ki se neprenehoma kopiči, pa se lahko izkaže za dvojni meč. Čeprav tehnologija prinaša mnoge prednosti, kot so hitra komunikacija in dostop do informacij, odpira tudi vrata potencialnemu vzponu modernega totalitarizma.

Obstaja tveganje, da se lahko tehnologija, ki je zasnovana za povečanje povezanosti in izboljšanje našega življenja, izrablja za oblikovanje družbe, ki spominja na totalitarizem. Podatki, ki jih zbirajo družbene platforme, omogočajo oblastem, da razkrivajo naše navade, preference in stališča. S temi informacijami lahko vlade ali korporacije manipulirajo z množicami, oblikujejo javno mnenje ter vplivajo na naše odločitve. Skozi algoritmično usmerjene informacije lahko vstopimo v informacijske mehurčke, ki nas oddaljujejo od resničnosti in raznolikosti ter nas pripeljejo bližje enotnemu načinu razmišljanja.

Vzpon modernega totalitarizma, ki temelji na manipulaciji informacij in oblikovanju enoumja, ima potencial, da še bolj poglobi delitve v družbi. Informacijski mehurčki nas oddaljujejo od mnenj tistih, ki imajo drugačne stališča, in posledično ustvarjajo globoke ideološke razkorake. Razumevanje drugačnih mnenj postaja težavno, medtem ko se povečuje občutek sovražnosti med različnimi skupinami.

Da bi se izognili potencialnemu vzponu modernega totalitarizma, je ključno okrepiti varnost in zaščito posameznika in posledično družbe. Vzpostaviti je potrebno trdne regulativne okvire, ki omejujejo zbiranje in uporabo osebnih podatkov s strani podjetij in državnih organov oziroma zasebnih agencij. Zagotoviti je treba, da so algoritmi, ki oblikujejo naše digitalno okolje, pregledni in transparentni, s čimer lahko preprečimo nastajanje tako imenovanih “informacijskih mehurčkov”.

Zelo pomembno je tudi spodbujati in strmeti k čim večji digitalni pismenosti državljanov. Ljudje morajo razumeti vsaj okvirni koncept, kako delujejo algoritmi, kako se oblikujejo informacijski mehurčki ter kako lahko prepoznajo poskuse manipulacije. Kritično razmišljanje je ključno orodje za prepoznavanje zavajajočih informacij in ohranjanje raznolikega razmišljanja.

Preprečevanje in kontrola morebitnega vzpona moderne oblike totalitarizma
Ob hitro razvijajočem se tehnološkem napredku v današnji družbi, ki se prepleta z vsemi vidiki našega vsakdanjega življenja, so se začela porajati vprašanja o zaščiti posameznikovih pravic in zasebnosti. Čeprav digitalna preobrazba prinaša številne koristi, je potencialna grožnja za vzpon moderne oblike totalitarizma, ki temelji na nadzoru, manipulaciji informacij in omejevanju svobode izražanja. Za preprečevanje in vzpostavitev kontrole nad morebitnim poizkusom vzpona modernega totalitarizma je ključno uveljaviti pravne okvire, spodbujati ozaveščenost in spremeniti pristop k uporabi tehnologije.

Pripraviti je potrebno dovolj stroge zakone, ki jasno določajo, kako se smejo zbirati, uporabljati in deliti osebni podatki, seveda pa ne na račun razvoja in inovativnosti.

Kaznovati je treba kršitelje zakonodaje s finančnimi kaznimi in drugimi sankcijami, da se zagotovi skladnost s sprejetimi regulativami tako na državni kot na Evropski ravni.

Nujna je vzpostavitev programov izobraževanja o digitalni pismenosti, ki bi ljudem omogočili razumevanje delovanja algoritmov, prepoznavanje lažnih informacij ter varno uporabo spletnih virov. Sposobnost razlikovanja med zanesljivimi in nezanesljivimi viri je ključna za ohranjanje svobodnega in raznolikega informacijskega okolja.

Vzpostaviti je treba sodelovanje med državo, zasebnim sektorjem in civilno družbo, kar je ključno za oblikovanje smernic in regulativ, ki bodo odražale različne interese in vrednote. Zasebni sektor bi moral prevzeti odgovornost za etično in transparentno uporabo tehnologije ter se zavezati k spoštovanju posameznikovih pravic in svoboščin, ki jih ureja Ustava RS.

Razvijalci tehnologije bi morali delovati v skladu z etičnimi smernicami in zagotavljati, da tehnologija ne služi manipulaciji, ampak prispeva k dobrobiti družbe, naravnani na razvoj in napredek ter vzpodbujanje inovativnih etičnih pristopov. Vključevanje etičnih strokovnjakov v razvojni proces lahko prepreči neželene posledice tehnoloških inovacij in nadaljnjega razvoja.

V zaključku te kolumne je ključno izpostaviti nujnost ohranitve temeljnih vrednot demokracije in človekovih pravic v dobi hitre digitalne preobrazbe. Tehnološki napredek je prinesel številne inovacije in možnosti, vendar ne smemo dovoliti, da se ta razvoj izrablja za ogrožanje demokratične narave družbe.

Danes, ko smo globoko potopljeni v digitalno dobo, se soočamo z nevarnostjo, da se informacije, ki jih zbirajo tehnološka podjetja, uporabijo za oblikovanje naših prepričanj, vedenj in odločitev. Algoritmi, ki delujejo na podlagi teh podatkov, ustvarjajo “filter mehurčke,” ki nas omejujejo v informacijske mehurčke, kjer vidimo le tisto, kar že poznamo in sprejemamo. To pa ima lahko negativne posledice za družbo kot celoto.

Ko informacijski mehurčki postanejo norma, se lahko družba razcepi na različne skupine, ki živijo v svojih izoliranih svetovih. Posamezniki so manj izpostavljeni različnim perspektivam in argumentom ter se zapirajo v svoje mehurčke utrjenih stališč. Rezultat tega je pomanjkanje razumevanja med skupinami, zmanjšana sposobnost dialoga in sodelovanja ter poglobljena polarizacija družbenih debat.

Obstaja pa tudi svetla plat te zgodbe. Digitalna preobrazba prinaša priložnosti za povečanje dostopa do informacij, povečanje participacije državljanov in okrepitev demokratičnih procesov. Pomembno je, da tehnološki napredek usmerimo v korist družbe, da ga uporabimo za izboljšanje kakovosti življenja, dostopa do izobraževanja in krepitve sodelovanja med ljudmi.

Da bi se izognili nevarnosti vzpona modernega totalitarizma v digitalni dobi, je ključno, da se aktivno zavzemamo za varstvo državljanskih svoboščin. Vzpostaviti moramo jasne zakonodajne okvire, ki omejujejo zbiranje in uporabo osebnih podatkov ter zagotavljajo transparentnost in odgovornost pri delovanju algoritmov. Preprečevanje informacijskih mehurčkov zahteva ozaveščanje državljanov o načinu delovanja tehnologije, da bodo sposobni prepoznati manipulacijo in se aktivno izogibati pastem enoumnosti.

Poleg tega ne smemo zanemariti vloge mednarodne skupnosti pri oblikovanju globalnih standardov za varstvo človekovih pravic v digitalni dobi. Skupno delovanje med državami, tehnološkimi podjetji in civilno družbo je nujno za ustvarjanje trajnostnega okolja, kjer tehnologija služi človeškemu napredku, ne pa potencialnemu zatiranju.

Vzpon modernega totalitarizma v dobi digitalne preobrazbe torej zahteva premišljen pristop in aktivne ukrepe. Da bi ohranili demokratične vrednote in človekove pravice in temeljne svoboščine, moramo ustvariti ravnotežje med tehnološkim napredkom in zaščito družbenega tkiva. V prihodnosti se bomo morali soočiti z izzivi tehnološkega razvoja, vendar smo hkrati pozvani, da skupaj oblikujemo pot naprej, ki temelji na svobodi, pluralnosti in varnosti za vse državljane.