Piše: dr. Metod Berlec
Koalicijski vrh na Brdu pri Kranju je pokazal, da se nova desnosredinska vlada po prevzemu izvršilne oblasti in prvih kadrovskih rošadah na ministrstvih – kjer v veliki meri še vedno prevladuje levičarski kader – postopoma pripravlja na konkretne jesenske zakonodajne in operativne izzive.
Voditelji koalicijskih strank (SDS, NSi, Demokrati, SLS in Fokus), ministri in poslanci so tako začrtali ključne projekte do konca leta: od obsežne implementacije evropskih direktiv, ki jih je naša država zanemarila v času Golobove vlade, do priprave proračunskega rebalansa, saj so ministrstva zaradi razsipnosti prejšnje vladne garniture finančno močno osiromašena.
Posamezni ministri so predstavili prioritete po resorjih in poslance seznanili s tem, katero zakonodajo lahko še letos pričakujejo na poslanskih klopeh. Dogovorili so se tudi o protokolu učinkovite koordinacije med vlado in državnim zborom ter začrtali načrt dela. Poleg zaskrbljujočega finančnega stanja so bili tako v ospredju različni vsebinski sklopi. Na področju pravosodja je odmevala četrtkova vladna potrditev predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (StKOK). Na področju zdravstva si bodo prizadevali za večjo aktivnost ZZZS, na področju infrastrukture pa za pospešitev obstoječih projektov, izgradnjo tretjega pasu na avtocestah ter hitrejše priprave na projekt JEK 2. Med prioritetami ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve sta področji dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. V ospredju sta predvsem ukinitev plačevanja prispevka za upokojence ter pospešitev postopkov za izdajo odločb. Na področje kulture (več o tem si lahko preberete v intervjuju z ministrico za kulturo dr. Ignacijo Fridl Jarc) sta v ospredju priprava novel zakonov o medijih in RTVS. In še bi lahko naštevali.
Koalicija se hkrati pripravlja na »vročo referendumsko jesen«. Nedvomno se obeta referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije pa mora najprej presoditi ustavno sodišče. Pričakovati je še več referendumskih pobud. Že zdaj je jasno, da bo tranzicijsko levičarsko omrežje naredilo vse, da bi vladajočo desnosredinsko koalicijo in z njo projektno povezano Resni.co čim bolj oslabilo. Zato je trenutno glavna tarča dominantnih medijev njen poslanec Boris Mijič. Če bi ta stranka podpirala levo vlado, njeni poslanci niti približno ne bi bili pod takim drobnogledom, tako pa jih secirajo do onemoglosti. Pri čemer je jasno, da želijo doseči predčasni odstop poslanca (če odstopi prej kot v šestih mesecih po izvolitvi) in posledično razpis nadomestnih volitev v okraju, kjer je bil izvoljen. No, sami v tokratni reviji precej pozornosti namenjamo spornemu financiranju projektov v tujini v času Golobove vlade in bivši ministrici Tanji Fajon, ki si je s pomočjo zapravljanja davkoplačevalskega denarja – mimo nove vlade – skušala »zrihtati« dobro plačano evropsko diplomatsko službo oziroma položaj posebne predstavnice Evropske unije (EUSR) za Sahel. Ni ji uspelo!
