Piše: Jože Biščak
Treba je priznati, da so v tem res neprekosljivi mojstri: iztegnejo jezik in se naredijo neumne. Nato obljubljajo politike, ki jih ne znajo niti razložiti, kaj šele povedati, kako jih bodo izvajali; delovale tako ali tako ne bodo (nikoli). Mestoma se zgodi, da povedo celo kaj tako artikulirano, da ima rep in glavo, a to je bolj posledica tega, da jim je prišepetovalec bral z napačnega listka. Pogovorne točke pripravijo kar v svojem volilnem štabu; če se jim zatakne, moderator malo obrne vprašanje, da se laže pritrdi čudaškim idejam z ulice. Nadzor nad medijskim mainstreamom je pred temi volitvami tako očiten, da so soočenja dolgočasna, težko gledljiva, niti najbolj lenobnega obračunavanja ni več. Medsebojni politični tekmeci so pač tako izbrani. Naključij ni, zato tudi ni presenečenj.
Ker je 80 odstotkov medijskega prostora trdno v rokah vzporednega mehanizma, politične stranke desnosredinske koalicije nimajo skoraj nikakršnih možnosti, da bi širše ovrgle sprenevedanje in osupljivo hinavščino levice. Nimajo niti priložnosti, ker jih voditelj že prekine. Večina drugega programskega časa ali prostora je tako ali tako rezervirana za antijanšizem (bojda je v deželi na sončni strani Alp fašizem), kar bodo skupaj z vsemi sprejetimi zakoni odpravili »razsvetljeni«, ki jih je pred dnevi pred parlamentom postrojilo samooklicano ljudstvo. Skrajna bizarnost prizora in javno ponižanje, kakršnega parlamentarna demokracija v teh krajih še ni doživela. Zasebno so ga tako ali tako navajeni, ko jih pokličeta mala modrooka pošast in oljkar ter jim določita, kaj imajo v lasti, kaj naj govorijo, v kaj lahko verjamejo in kam naj gredo. Tega suženjstva se ne bodo nikoli znebili. In oni naj bi sestavili vlado? Zgradijo lahko le nekakšnega (s ptičjognezdno frizuro) Frankensteina, sestavljenega iz najbolj norih socialističnih idej, ki bo konservativno misleče spet metal v jame. Če dodamo še patino povsem običajne neumnosti, ne poznam zdravorazumskega človeka, ki si bo želel prečkati to cesto. In naj se nebesa potem usmilijo ljudstva, ki jih voli, in te države z vlado kolesariata.
Zastraševanje državljanov, da morajo biti skladni z njihovimi predstavami o svobodi (od dveh dnevov na teden brez mesa do popolne uniformnosti medijskega prostora), in siljenje državljanov v drago odvisnost (od solarnih panelov čez pol Slovenije do višjih davščin), sta značilnosti vsakega totalitarnega režima. Si želite take ljudi na Gregorčičevi ulici v Ljubljani? Si želite tovrstnih vibracij Goloba, Bratuškove, Šarca, Mesca in Fajonove? Pomislite, kako so njihovi premierji odstopali v preteklem desetletju. Ne iz principa, ampak ker niso znali voditi države. In kaj so potem govorili drug o drugem. Če se je to komu zdelo zabavno, meni se ni.
Zdaj pravijo, da bi spet sodelovali in vladali. Tokrat čisto zares. Jim verjamete? Mislim, da je čas za večletno desnosredinsko vlado; levih eksperimentov ne potrebujemo več. Dovolj, da se Slovenija utiri v normalnost ter da vlada in ministri niso le modna muha, ki se sezonsko spreminja, kar ob povzročanju kaosa ustreza globoki državi in polni žepe nevladnim organizacijam. Verjemite, po dveh mandatih bodo tudi Jenull, Jarčeva in metelkovci, ki pojma nimajo, kaj poganja zdravo ekonomijo, na trgu pošteno služili kruh.
Levica pravi, da želi drugačnost, da želi novo. Seveda, na čelu nov obraz, a nadaljevanje njihovih starih praks in politik, ki v resnici nimajo nobenega smisla. Takoj ko se povzpnejo, obljube hitro in nesporno preidejo v protislovje, davkoplačevalski denar postane njihov hišni denar. Tokrat napovedujejo, da bodo šli še korak dlje: prepovedali bodo desne medije, kot sta denimo Nova24TV in Demokracija. In medijski mainstream, ki je že dolgo povezan z levico in deluje kot njen glasnik, temu ploska. Njihov standard svobode govora je: če se kdo ne strinja z našo agendo, ga lahko in ga je treba cenzurirati. Zato dobro premislite, komu boste dali svoj glas, ko boste na volišču.
Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik konservativno usmerjene revije Demokracija, predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev in avtor knjig Zgodbe iz Kavarne Hayek, Zapisi konservativnega liberalca in Potovati z Orwellom.
