Piše: dr. Metod Berlec
Sredi poletja je čas za dopustniški odklop in nabiranje nove energije, a hkrati za razmislek o stanju, v katerem smo se kot družba znašli. Še posebej glede na to, da imamo na oblasti politično garnituro, ki je neverjetno zaverovana sama vase, neverjetno arogantna in samopašna. Garnituro, ki je stališča opozicije ali stroke niti približno ne zanimajo.
Zanima jo samo lastna izrojena levičarska agenda, ki prisega na kulturo smrti. To nazorno kaže sprejetje štirih spornih zakonov tik pred parlamentarnimi počitnicami; zakon o »pomoči pri prostovoljnem končanju življenja«, zakon o »konoplji za medicinske in znanstvene namene«, zakon o »zaščiti živali« in zakon o gostinstvu. S slednjim vladajoči povsem birokratsko omejujejo kratkoročno oddajanje nepremičnin in s tem lastninsko pravico ter podjetništvo.
Seveda je ob tem prav škandalozno, grozljivo sporen prvi zakon, na kar kaže poročanje režimskih medijev, češ da Aleš Primc s tem, ko je v državni zbor vložil več kot 15.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o »pomoči pri prostovoljnem končanju življenja«, »blokira zdravstveno reformo«. Kako perverzno! Za vladajoče in njihove medijske lakaje je zakon, s katerim bodo starejše evtanazirali, se pravi na drugi svet predčasno pošiljali bolne in starejše, del zdravstvene reforme. Na to opozarja tudi Primc, ki je ob vložitvi podpisov poudaril, da ljudje potrebujejo zdravljenje, »ne zastrupitve«. Po njegovo ta zakon predstavlja »pokojninsko in zdravstveno reformo Golobove vlade, s katero želi zmanjšati število bolnikov«. »To je nesprejemljivo.« Pri predaji podpisov je sodelovala tudi pisateljica Milena Miklavčič, ki je poudarila, da obiskuje starejše in posluša njihove zgodbe, nikoli pa ji ni nihče rekel, da bi rad umrl. »Ko prideš k nekomu, ki počasi odhaja, ugotoviš, kako je to nekaj dragocenega, da temu človeku pustiš, da odide na drugi svet sam in na način, kot se za človeka spodobi.« Medicina je po njenih besedah tako napredovala, da trpljenja, »kot sem ga videla pri marsikomu pred desetletji, danes praktično ne vidimo več«. Zato je jasno, da je treba ljudem pomagati, jih zdraviti, jim lajšati bolečine, na pa jih zastrupljati.
In še ena perverznost vladajočih. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela tretja Janševa vlada, Golobova pa preklicala in nato sprejela svojega, je zaenkrat samo mrtva črka na papirju. Kot je razvidno iz obrazca za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe, pa bodo to pravico, ko bo zaživela v praksi, lahko uveljavljali tudi migranti oz., kot je ob tem zapisal ekonomist dr. Matej Lahovnik, tudi tisti, ki niso nič vplačali v ZPIZ ali ZZZS, »npr. bradati ‘otroci’ in njihovi sorodniki iz Gaze, ki so zlorabili zdravljenje v Soči za azil«. »Pri nas je denar za vse, samo za tiste, ki 40 let pošteno delajo, ga zmanjka.«
