Piše: dr. Metod Berlec
Na naslovnici tokratne Demokracije in v nosilnem članku v reviji opozarjamo na plenilsko davčno politiko, ko jo vodi Golobova levičarska vlada. Vladajoča koalicija, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD in Levica, nas je v leto 2025 podobno kot pretekla leta »popeljala« z višjimi davki in prispevki.
Letos bo višji zdravstveni obvezni prispevek (nekdanji prostovoljni), ki ga morajo plačevati tudi upokojenci. Tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo bo od sredine leta 2025 za upokojence obvezen, vzeli jim ga bodo od neto pokojnin, kar postavlja pod vprašaj ustavnost takšnega vladnega ravnanja. Hkrati se bo za desetino (10 odstotkov) povišal RTV-prispevek, zneski na položnicah za elektriko so zaradi davka, imenovanega omrežnina, višji, vlada napoveduje tudi nov davek na nepremičnine in pse. Zaradi višjega davka na dodano vrednost bodo dražje sladke in energijske pijače. Udarili so tudi po podjetnikih in podjetjih. V skladu z napovedjo predsednika vlade Roberta Goloba, ki jo je izrekel 14. aprila 2022, deset dni pred zadnjimi državnozborskimi volitvami: »Res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen da bi imel več denarja na računu in bi ga mogoče zapravljal za večje neumnosti.« Večina državljanov je to izjavo, kot je zapisala naša novinarka Vida Kocjan, preslišala ali pa temu ni verjela. No, Golob zdaj v vlogi predsednika vlade višje davke udejanja, državljani in gospodarstvo pa se držijo za glavo. Vlada tako kaznuje pridne, delavne ljudi, delomrzneže in simulante pa s socialnimi podporami nagrajuje.
Pravzaprav se lahko vsi držimo za glavo, ko predsednik vlade Robert Golob in njegova partnerka Tina Gaber na družbenih omrežjih kot bizarna popestradnika objavljata slike, ki so temeljito korigirane s pomočjo fotošopa (fran.si: urejanje, prirejanje fotografij v programu za obdelavo, predelavo fotografij). Zadnji tak očitni primer je fotografija pred božično smreko, ko sta nam premier in »prva dama« za novo leto voščila. In to na popolnoma praznem Prešernovem trgu v Ljubljani. Jasno je, da je bila fotografija posneta že prej, saj trg 31. decembra 2024 nikakor ni bil prazen. Ali pa so ju samo »prilepili« na fotografijo. Poleg tega je Golob na njej videti precej večji od Gabrove, čeprav v resnici ni tako. Nekaj podobnega se je zgodilo v začetku decembra, ko je Gabrovo in Goloba v Parizu (na enem od dogodkov ob uradnem odprtju znamenite pariške katedrale Notre-Dame, ki jo je pred dobrimi petimi leti uničil ogenj) francoski predsednik Emmanuel Macron predstavil novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Tudi na tisti fotografiji so Goloba s pomočjo fotošopa (fotomontaže) povišali, da je bil videti praktično tako visok kot Trump. Golob v resnici meri 172 cm, Trump pa dobrih 190 cm. Očitno ima premier glede višine manjvrednostni kompleks, ki ga skuša nevtralizirati na druge načine − z obsedenostjo z denarjem in oblastno aroganco, ki je čedalje očitnejša.
A pustimo to. Za nas, ki delamo v medijih, je nedvomno ta čas nadvse problematičen predlog zakona o medijih, ki ga je na silvestrovo potrdila Golobova vlada, in to kar na dopisni seji, ter poslala v obravnavo v državni zbor. Pri tem so v dominantnih medijih kot papagaji povsem nekritično navajali besede ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki je zatrdila, da gre za »najsodobnejši medijski zakon v Evropi«. Seveda je to daleč od resnice. Dejanski namen zakona je, kot je pred dnevi dobro zapisal novinar in urednik Spletnega časopisa Peter Jančič, »predvsem zagotoviti dodatno financiranje levih tajkunov, ki imajo v lasti vse dnevne časopise, ker tisk močno izgublja bralce, pa tudi ‘pravih’ medijev«. »Denar bi jim denimo delili za digitalizacijo. Vsi tiskani mediji so že davno digitalizirani in dostopni na spletu. Medijem pa bi oblast še obsežneje kot doslej denar delila tudi prek sklada za pluralizacijo. Znano je, da s tem ne zagotavlja pluralizacije. Obratno. Financira pretežno leve medije. Desne, ki jih je malo, denimo Planet TV, Demokracija, Nova24TV, so praktično povsem izločili. Desne medije poskušajo tudi sicer onemogočiti. V parlamentu jih preiskujejo. Če bi lahko, bi medije, ki niso ‘naši’, najbrž tudi prepovedali, kot so bili že v času socialistične diktature po vojni.« Za »pridne medije«, ki pišejo po vladnem diktatu, bodo iz proračuna zagotovili milijone, za »malopridne« medije, ki smo kritični do oblasti, pa je mogoče v novem predlogu zakona najti celo vrsto določb, s pomočjo katerih nam bodo zagrenili življenje oz. nas skušali utišati. Nagobčnike bi radi nataknili tudi uporabnikom družbenih omrežij oziroma t. i. influencerjem (fran.si: kdor z ugledom, ki ga uživa znotraj mreže sledilcev, bralcev, zlasti na družbenih omrežjih, pomembno vpliva na njihove odločitve, življenjski slog). Podrobno o tem pišemo v reviji. Skratka, ne obeta se nam nič dobrega!
