Piše: Dr. Metod Berlec
Po podatkih javnomnenjske ankete, ki jo je za televizijo Nova24TV opravila agencija Parsifal in jo objavljamo v tokratni številki revije Demokracija objavljamo tudi mi, anketiranci med kandidati za predsednika republike daleč najbolj podpirajo neodvisnega kandidata dr. Anžeta Logarja, ki uživa 27,1-odstotno podporo. Na drugem mestu je Nataša Pirc Musar z 19,9 odstotka, sledi pa ji Milan Brglez z 10,7-odstotno podporo. Podpora Logarju je od septembrske ankete Parsifala zrasla za 0,6 odstotne točke, medtem ko je podpora Pirc Musarjevi padla za skoraj 6,9 odstotne točke. Brglez, ki je kandidaturo vložil šele zadnji teden septembra, je v anketo vključen prvič. Četrto mesto zaseda Sabina Senčar s 4,8-odstotno podporo, sledi Janez Cigler Kralj s 4-odstotno podporo. Vladimir Prebilič ta čas uživa 3,2-odstotno podporo, na zadnjem mestu pa je Miha Kordiš z 2,9 odstotka podpore. Neodločenih je po tej anketi 27,4 odstotka anketirancev.
Če bi prišlo do drugega kroga predsedniških volitev, bi po anketi Parsifala Logar dobil 41,3 odstotka glasov, Brglez pa 33,6 odstotka. Če bi bila izbira med Logarjem in Pirc Musarjevo, bi Logar dobil 39,6 odstotka glasov in Pirc Musarjeva pa 37,3 odstotka glasov. Pri tem je bilo v zadnjih dneh očitno, da želijo dominantni režimski mediji z močno kampanjo dvigniti popularnost Brgleza, da bi se v drugem krogu soočil z Anžetom Logarjem, čeprav ima manj možnosti, da bi ga premagal, kot jih ima Nataša Pirc Musar. Logar bi po tej anketi (kot tudi drugih) v drugem krogu premagal tako Brgleza kot Pirc Musarjevo. Seveda pa je treba poudariti, da še nič ni odločeno, saj je pričakovati, da se bodo režimski napadi na Logarja okrepili tudi z željo, da bi imela tranzicijska levica v drugem krogu dva svoja kandidata, tako Brgleza kot Pirc Musarjevo. Zato bo izredno pomembno, da se bodo glasovi sredinskih, desnosredinskih in desnih volivcev stekli k Logarju, ki ima realne možnosti za zmago tako v prvem kot drugem krogu predsedniških volitev. Seveda le v primeru, da bodo ljudje odšli na volitve in oddali svoj glas!
Funkcija predsednika republike ima velik simbolni pomen in ni tako nepomembna, kot se včasih zdi. Predsednika republike vsakih pet let neposredno izvolijo državljani, ki so volilni upravičenci. Po slovenski ustavi (102. člen) je najvišji politični funkcionar v naši državi, ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil«. Pristojnosti predsednika republike določa slovenska ustava (107. člen). Predsednik republike razpisuje volitve v državni zbor; razglaša zakone; imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; izdaja listine o ratifikaciji; odloča o pomilostitvah; podeljuje odlikovanja in častne naslove; opravlja druge zadeve, določene z ustavo. Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje izreči o posameznem vprašanju. V času izrednega stanja ali vojne, kadar se državni zbor ne more sestati pa lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo (108. člen), ki lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine. Pri tem mora te uredbe z zakonsko močjo poslati v potrditev državnem zboru, takoj ko se ta lahko sestane.
Da je funkcija predsednika republike pomembna, kaže tudi to, da po posvetovanju s poslanskimi skupinami predlaga državnem zboru v potrditev (med drugimi imenovanji) tudi kandidate za ustavne sodnike. Prav pred dnevi je sedanji predsednik republike Borut Pahor predsednici DZ RS Urški Klakočar Zupančič posredoval predlog imenovanja Neže Kogovšek Šalamon na mesto sodnice ustavnega sodišča. Po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin namreč sklepa, da kandidatka uživa potrebno podporo za izvolitev. A problem je v tem, da bo s tem ustavno sodišče dobilo še eno radikalno levičarko, ki je bila v preteklosti celo direktorica Mirovnega inštituta, ki je je znan po svoji jugonostalgični, promigrantski in protislovenski usmeritvi. Izvolitev Kogovšek Šalamonove bo dobesedno pljunek na slovensko osamosvojitev in slovensko državo, saj omenjena tako kot njen idol George Soros podpira nezakonite migracije, nasprotuje državnim mejam, evropskim nacionalnim državam in želi ustvariti multikulturno družbo, katere glavno vodilo bo potrošništvo. Se pravi multikulturno greznico, ki jo lahko gledamo v predmestjih velikih zahodnoevropskih mest in v ZDA, kjer vladata brezpravje in obup.
Zato je zelo pomembno, kdo je predsednik republike! Če ne drugega, ne predlaga toksičnih kandidatov oziroma kandidatk v izvolitev državnem zboru, ampak se podobno, kot se to dogaja v drugih demokratičnih državah, po potrebi (sicer izjemoma) zoperstavi volji parlamentarne večine, ki dela proti interesom posamezne nacionalne države. V konkretnem primeru proti interesom Republike Slovenije, slovenskega naroda in njenih državljanov …
