Piše: dr. Metod Berlec
V tokratni številki revije Demokracija ugotavljamo, da si Golobova vlada pri reševanju zdravstva bolj kot s stroko pomaga »z ulico«. Več kot nazorno to kaže srečanje ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel prejšnji torek s predstavniki t. i. iniciative Glas ljudstva, ki jo vodita Jaša Jenull in Dušan Keber.
Ministrici so predlagali, naj posamezne člene interventnega zakona, ki so ga pripravili v Glasu ljudstva, vladajoči vključijo v interventni zakon ministrstva. Nato naj bi k temu pozvali še poslance, koalicijske partnerje in vlado. Člani iniciative so se zavzeli za večjo obremenitev zdravnikov v primarnem zdravstvu. Že pred tem so nekateri členi vladnega interventnega zakona dali slutiti, da so imeli prste zraven prav tisti, ki bi probleme zdravstva reševali s totalitarnimi prijemi, ki spominjajo na Venezuelo. Zakon med drugim predvideva začasno premestitev zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti in sklepanje podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke, omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v javnih zavodih, obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev zunaj mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov, opravljanje povečanega obsega dela ne glede na starostne ali druge omejitve zakona o delovnih razmerjih ter vključevanje upokojenih zdravstvenih delavcev.
Seveda t. i. politkolesarji, »uličarji« oziroma kvazinevladniki nimajo vpliva samo na zdravstvo, ampak na delovanje celotne vlade. Vključno na kadrovanje. To kaže dogajanje, povezano z imenovanjem treh novih ministrov. Prejšnjo sredo je prišla najprej v javnost informacija, naj bi bili najbolj verjetni kandidati za nove ministre Franc Props za javno upravo, Vojko Adamič za kmetijstvo ter Jure Lebaen ali Jože Novak za za naravne vire in prostor. No, dovolj je bilo, da se je v medijih oglasila Nika Kovač z Inštituta 8. marec in se kritično obregnila ob Jureta Lebna (in tudi do Boštjana Koritnika, ki so ga sprva omenjali kot kandidat za ministra za javno upravo) in je Leben odpadel kot »knof z gat«. Na to Golobovo odločitev naj bi sicer vplivala tudi Zoran Janković in Alenka Bratušek. Golob je nato v petek v državni zbor poslal predloga za imenovanje Franca Propsa na mesto ministra za javno upravo in Jožeta Novaka na mesto ministra za naravne vire in prostor. Ni pa predlagal Vojka Adamiča, ki je bil v igri za kmetijskega ministra. Ob tem so se pojavila ugibanja, naj bi bili Adamiča umaknili, ker naj ne bi bil všeč Golobovi partnerki Tini Gaber. Slednjo so prejšnji četrtek dodobra »razgalili« v oddaji Tarča na TV Slovenija. Že v petek zvečer pa je spet zbujala pozornost, ko je s podžupanom Ljubljane Alešem Čerinom pompozno prižgala novoletne luči v prestolnici. Pri tem je župan Janković poskrbel, da so božično-novoletno smreko na Prešernovem trgu poimenovali Tina.
V senci vsega tega je kar nekako v ozadju ostalo neverjetno hitenje vladajoče leve koalicije (z asistenco Nove Slovenije) pri ustavnih spremembah za imenovanje sodnikov, kar ima lahko katastrofalne učinke za prihodnost Slovenije. Monopol tranzicijske levice v sodstvu bo po mnenju prvaka SDS Janeza Janše še okrepljen in trajno zaklenjen. Po novem predlogu naj bi imel sodni svet 15 članov, od katerih naj bi jih 8 imenovali sami sodniki, preostalih 7 pa naj bi imenoval državni zbor (DZ) z 2/3 večino, kar bi bilo določeno v še neobstoječem ustavnem zakonu. Predlagane spremembe ustave bodo po njegovem še okrepile sodniško večino v sodnem svetu in ta bo »ostala zaklenjena«. Doslej so sodniki sami imenovali 6 od 11 članov, po novem bi jih imenovali 8 od 15. Veliko bo odvisno tudi od novega zakona o sodnem svetu, ki bo potreboval 2/3 večino v DZ. Obstaja tudi velika verjetnost, da bo sedanji sodni svet ostal na oblasti do sprejetja novega zakona, kar bo ustrezalo levi koaliciji. To jim bo omogočilo, da zakon ostane nespremenjen, saj bi ga prihodnja sestava DZ težko spremenila. Po sprejetju novega zakona in možnosti izvolitve 7 sodnikov v DZ z 2/3 večino bi bila večina nedvomno iz leve politične opcije, kar bo pomenilo še močnejši vpliv levice na sodstvo. In kar je bistveno − sodnike je do sedaj dokončno imenoval DZ, po novem bo ta varovalka odpadla, saj jih bo dokončno imenoval predsednik republike (Nataša Pirc Musar), s čimer bo sodstvo »depolitizirano«. Tako, kot je po novem »depolitiziran« svet RTVS, v katerem glasujejo enoglasno, v skladu in izključno v interesu tranzicijske levice …
