Piše: dr. Matevž Tomšič
Atentat na političnega voditelja je po naravi stvari nekaj šokantnega. Če gre za nekoga, ki lahko pomembno vpliva na svetovno dogajanje, to velja v še toliko večji meri. Izzove namreč številne diskusije ne samo o njegovih vzrokih, tj. o tem, kaj je privedlo do tega dejanja, kakšni so bili motivi storilca oz. storilcev in kaj se je zalomilo pri za varovanju napadenega, ampak tudi o njegovih učinkih na politično in družbeno dinamiko.
To se zgodi tudi v primeru, da je atentat – seveda z vidika storilca – neuspešen. Tako kot je bilo ob nedavnem napadu na nekdanjega in morda prihodnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kot vselej v podobnih primerih so se tudi tokrat pojavile številne razlage, vključno s takšnimi, ki jih lahko uvrstimo v kategorijo »teorij zarote«. Tako eni trdijo, da se je sedanja ameriška oblast skušala znebiti nevarnega tekmeca; drugi pa, da je šlo za zrežiran dogodek, ki naj bi iz Trumpa ustvaril mučenika in s tem okrepil njegovo podporo med volivci. Eno in drugo je močno »za lase privlečeno«. Dvomimo namreč lahko, da bi vladajočim demokratom sploh koristil umik Trumpa, saj bi v tem primeru lahko republikanci našli predsedniškega kandidata, ki bi še laže premagal predsednika Bidna (saj ne bi imel Trumpove odbojnosti). Še bolj absurdno pa je verjeti, da bi se nekdo pustil z razdalje sto tridesetih metrov ustreliti v uho (strelcu bi se roka le malce zatresla in bi bil tak strel smrtonosen). Če bi se že kdo namenil »odigrati« atentat, bi to zagotovo storil na bistveno manj tvegan način.
Dejansko je za sedaj na voljo premalo informacij, da bi si lahko ustvarili pravo sliko stanja, predvsem glede tega, kaj je napeljalo dvajsetletnega napadalca na takšno brezumno dejanje. Morda tega ne bomo nikoli na nedvomen način izvedeli (saj je atentator mrtev), vendar pa nam atentat in dogajanje okoli njega kar nekaj pove o stanju (ne samo) v ameriški družbi.
Pokazalo se je, da je bilo varovanje Trumpovega predvolilnega shoda katastrofalno, da so pristojne varnostne službe zatajile »na celi črti«. Napadalec je streljal na nekdanjega predsednika s strehe stavbe, ki je bila ena najbližjih njegovemu govorniškemu odru. Zato bi morala biti ves čas trajanja dogodka pod budnim nadzorom. Očitno je, da je učinkovitost ameriških tajnih služb močno načeta. To je posledica napačnih prioritet, ki so odraz uvajanja novolevičarskih ideologij tudi na tem področju, ko ima raznolikost in vključevanje pripadnikov domnevno zapostavljenih skupin prednost pred usposobljenostjo in izkušnjami.
Ko govorimo o razlogih za atentat, pa ne moremo mimo vedno bolj zaostrene družbene klime. Politična in ideološka polarizacija se je v ZDA v zadnjem času močno povečala. Če pred nekaj desetletji ni bilo kakšnih globokih razlik med obema največjima ameriškima strankama, tj. med demokrati in republikanci, je danes prepad precej velik. Na obeh straneh je prišlo do radikalizacije – Demokratska stranka se je pomaknila v levo, Republikanska stranka pa v desno. A glavni problem niso samo velike politične razlike, ampak vedno večja sovražnost, ko se na nasprotnika ne gleda več kot na tekmeca, ampak kot na sovražnika, ki ga je treba uničiti; to prinese tudi večjo sprejemljivost nasilja. Tako po eni od anket deset odstotkov vprašanih meni, da je za to, da se Trumpu prepreči nov predsedniški mandat, dovoljena uporaba sile. To je v veliki meri posledica intenzivne demonizacije Trumpa in vseh tistih, ki nasprotujejo levičarski agendi.
A vedno bolj toksična klima ni samo ameriška značilnost. Prav tako tudi ne vedno večja sprejemljivost nasilja. Spomnimo se samo t. i. kolesarskih protestov proti tretji Janševi vladi, katerih eden od »zaščitnih znakov« so bili pozivi k smrti temu ali onemu. Predvsem na levici je vedno bolj udomačeno prepričanje, da so zoper sovražnika dovoljena vsa sredstva. Napadi so samo pričakovana posledica tega.
