Piše: dr. Igor Kovač
To je simpatičen stavek, ki ga nekateri pripisujejo danskemu fiziku Nielsu Bohru, drugi pa ameriškemu bejzbolskemu igralcu Yogiju Berraju.
Ta intelektualni razpon atribucije citata, od znanosti do intuicije, priča o njegovi globoki sporočilnosti: napovedi so često napačne. Pregovorno to poznamo vsi iz vremenskih napovedi. Dogodke, ki so plod interakcij med ogromno količino dejavnikov oz. spremenljivk, je izjemno težko modelirati ali predstaviti parsimotično teorijo o njih. Znanstveniki, zlasti ekonomisti, vedno bolj pa tudi v mednarodnih odnosih (priznam, tudi sam), se tako poslužujemo avtoregresivnih modelov, ki odmislijo druge dejavnike ter predpostavljajo, da je najboljša napoved prihodne vrednosti spremenljivke, njena predhodna vrednost. Ni potrebno veliko intuicije ali znanstvenega razumevanja, da vidimo, da takšni modeli ne morejo napovedati strukturnih šokov, lahko jih zgolj analizirajo naknadno. Strah pred vplivi, ki niso zaobjeti v model, ali pa akademska previdnost je vodila Paula Samuelsona, ameriškega ekonomista, da je duhovito dejal, da so ekonomisti pravilno napovedali devet od zadnjih petih recesij.
Zgrešene napovedi 2025
Novoletni čas je priložnost za razmislek o naših napovedih v preteklem letu in hkrati trenutek za nove za prihodnje leto. Pri svojih napovedih sem se v 2025 tako najbolj uštel v primeru Ukrajine. A ne zgolj jaz. Ne poznam namreč analitika ali pogostega obiskovalca dnevnih barov, ki bi dejal, da se bo hitreje razpletel vozel na Bližnjem Vzhodu, kakor pa v Ukrajini. In kje se bom zmotil v napovedih za 2026?
Napovedi za 2026
Prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se bodo nadaljevala in februarja dobila nov zagon, saj takrat poteče zadnji preostali sporazum o nadzoru nad nuklearnim orožjem med ZDA in Rusijo. Ključni izziv za uveljavitev miru bo tako Evropa – ali lahko slednja iz ‘koalicije voljnih’ postane ‘koalicija sposobnih’?
Na Bližnjem vzhodu bo krhko premirje v Gazi obstalo. Ker Hamas ne bo spoštoval drugega dela dogovora o premirju, to je njegove razorožitve, bo prišlo tudi do kratkega posredovanja s silo Izraela. Hkrati pa se bodo napetosti med Izraelom in Iranom stopnjevale. Verjetno bo prišlo do vnovičnega bombardiranja Irana ter Jemna oz. Hutijev. Ne izključujem pa tudi padca režima v Teheranu ob koncu leta, če se bodo današnji protesti nadaljevali. Predvidevam tudi nadaljevanje zbliževanje arabskih držav in Izraela.
Pričakujem nadaljevanje rasti delniških trgov – na račun umetne inteligence in tehnoloških podjetij. Torej, poka tega balona še ne bo. Povečalo se bo število start-up investicij v kvantno tehnologijo, vendar tehnološkega preboja tako kot zadnjih 10 let tudi naslednje leto ali v bližnji prihodnosti ne bo. Različni vidiki vesoljskih tehnologij pa bodo postali ekonomski bum.
ZDA ne bo zašla v recesijo. Njena sicer robustna ekonomska rast pa bo v obliki črke K. Torej, nekateri sektorji bodo rasli zelo hitro, drugi pa stagnirali. Ta ekonomska nehomogenost bo glavni izziv za predsednika Trumpa in vmesne volitve. Na slednjih je stranka na oblasti v zadnjem stoletju zmagala zgolj dvakrat. Ker gredo dolgoročni demografski trendi in trendi registracije volivcev Republikancem na roko, imajo slednji realno možnost zmage. Zato bo ključna materializacija obljubljenih investicij, zniževanje davkov ter cen, in hitra revizija trgovinskega dogovora med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA).
Trgovinsko premirje med ZDA in Kitajsko bo prispevalo k relativni stabilnosti indopacifiške regije, čeprav bosta velesili še naprej tekmovali za vpliv. Pričakovati je stabilizacijo globalnih trgovinskih tokov, saj je po analizi Ernst & Young 75% podjetij že delno lokaliziralo ali načrtuje lokalizacijo proizvodnje v državi prodaje. Največjo nevarnost za konflikt med ZDA in Kitajko predstavljajo provokacije kitajskih mornarjev in pilotov v Vzhodnokitajskem in Južnokitajskem morju. Če bi po nesreči prišlo do trka z ameriškim plovilom ali letalom, to lahko sproži vojaško konfrontacijo.
Kitajske notranja gospodarska situacija se bo nadalje šibila. Pričakujem je naraščanje zadolženosti in pomanjkanje reform, ki bi spodbujale domačo potrošnjo. Proizvodnja bo tako še naprej daleč nad domačo in svetovno potrošnjo, povečalo pa se bo tudi svetovno nasprotovanje kitajskemu izvozu, ter postopno zaostrovanje demografske situacije na Kitajskem.
V Venezueli se bo pričela mukotrpna restavracija državnih institucij, ki so v času Chaveza in Madura bile popolnoma skorumpirane in strohnjene. Uspeh bo odvisen koliko sposobnih ljudi se bo vrnilo v Venezuelo iz izgnanstva. Vendar pa velja poudariti, da je alternativni scenarij državljanske vojne je enako mogoč.
Največje tveganje za EU pa ne bo ne-uresničevanje predlaganih Draghijevih reform in ne ne-zmožnost soočanja z globalnimi tokovi ali regionalnimi varnostnimi izzivi, temveč Francija. Ta je v politično‑ekonomskem prostem padu: fiskalni izdatki (zlasti socialni transferji) naraščajo do ravni, ko lahko ‘položijo’ drugo največjo gospodarstvo EU, gospodarska rast je praktično nična, produktivnost stagnira, industrijska baza se krči, davčna obremenitev pa ostaja med najvišjimi na svetu, kar odvrača investicije. Ob tem politična pat pozicija onemogoča sprejem nujnih ukrepov, zato se država nevarno približuje točki, ko svojih izzivov ne bo več sposobna obvladovati.
Za konec pa še napoved največjega presenečenja 2026: odstop vlade v Združenem kraljestvu po porazu na majskih lokalnih volitvah.
Ob letu osorej. Zdravo in veselo 2026!
