Piše: Franci Kindlhofer
Štiriindvajseti april. Ob poti na volišče zagledam na vaški oglasni deski kandidatko Gibanja Svoboda, ki se mi reži s plakata. Sicer pa ne blizu ne daleč nobenih plakatov drugih strank. Kako naj si to razlagam?
Zvečer v negotovem pričakovanju vklopim televizijo. Najprej obširno poročajo o vzporednih volitvah. Rezultati kažejo na velik uspeh Gibanja Svoboda. No ja, si mislim, razumljivo, njihovi so pohiteli z volitvami, in to v glavnem v urbanih volilnih okoljih. Počakati moramo na končne rezultate, potem bo slika poplnoma drugačna. Čudil pa sem se, da je televizija te začasne rezultate predstavila tako, kot da je to že Golobova zmaga. Zelo mučna situacija in na trnih čakam končne rezultate. Po osemdeset odstotkov preštetih glasov postaja vedno bolj jasno – volivci so spet nasedli že ustaljeni prevari.
Ugotavljam, da je sosedov maček Muki pametnejši. Ko sem opazil, da prihaja po deski, naslonjeni na balkon, in požre našim mucam njihovo hrano, sem se odločil, da ga tega odvadim. Zvečer, ko so bile naše muce v hiši, sem desko namestil tako, da je Muki z njo vred padel na tla, če je hotel na balkon. To sem ponovil trikrat. Sedaj ne prihaja več. Ko bi nekateri volivci imeli vsaj Mukijevo pamet … Temu bi lahko prilagodili tudi star pregovor, da gre osel samo enkrat na led, Slovenec pa, dokler se ne polomi.
Volilni rezultati so jasni s predpostavko, da je pri volitvah, vsaj tehnično, vse po pravilih in pošteno potekalo. Sedaj vsa Slovenija čaka. Kot sem opazil, je mnogim, ki so glasovali za Roberta Goloba, že malo nerodno in se sprašujejo, ali niso ravnali preveč lahkomiselno. Ta pomislek je seveda upravičen. Do sedaj smo imeli vlado, ki je ustvarila za naše razmere nekaj, kar bo neizbrisano v naši zgodovini. Leteče je prevzela štafetno palico onemoglega predsednika prejšnje vlade Marjana Šarca. Z Janezom Janšo je brez posebnih peripetij postavila funkcionalno vlado in se takoj soočila z velikim problemom pandemije, pri čemer je prišla na dan vsa nesposobnost prejšnje vlade. Že to je bila skoraj nepremostljiva naloga. Tisti, ki so pa pred tem Slovenijo zapeljali v slepo ulico, so se nenadoma spomnili svoje »odgovornosti« in želeli umestiti vzporedno oblast ljudstva, ki bi naj onemogočila delo uspešni vladni garnituri. To so bili tisti, ki so zamenjali demokracijo in parlament s cesto in z anarhijo. Ker se je Slovenija bližala predsedovanju Svetu EU, ta nasprotujoča klika ni izpustila nobene priložnosti in našo oblast zunaj meja na najbolj nesramen in lažen način diskriminirala.
Da je slovenska vlada to predsedovanje z bravuro opravila, Slovenijo postavila v sij žarometov svetovne javnosti, s predsednikom vlade dosegla obravnavo na isti ravni z drugimi članicami, pokazala v ukrajinski krizi, da je velika država z velikim srcem, kot je dejal ukrajinski veleposlanik v Ljubljani, je resno opozorilo našim volivkam in volivcem, da se vprašajo, kakšno državo, kakšno prihodnost in kakšno vlogo Slovenije želijo v tem resnem svetu, ki ničesar ne podari in nagrajuje le uspešne, marljive in drzne. Naša nesreča ni naša majhnost, naša nesreča so vplivni konservativni ljudje z majhnim duhom, ki gradijo na zastarelih komunističnih modelih, brez ponosa in brez občutka za bistveno, zaverovani le v svoje ozke ideološke interese. To niso demokrati, to so tirani, ki sledijo le enemu cilju, to je oblast za vsako ceno. Pod motom, če ne zmagamo na volitvah, bomo šli na ceste. Zanje je važno, da imajo v svojih rokah najvažnejši inštrument, to je denar, ki napaja njihovo delovanje. Da je sedanja vlada pod temi pogoji ne samo vzdržala, ampak tudi ustvarila zdrave temelje za prihodnjo eksistenco države tako na gospodarskem kot socialnem področju, je politični čudež. Še enkrat, drage volivke in volivci, tisti, ki niste bili sposobni dati tej vladi in njenim voditeljem minimalnega priznanja, s tem da bi jim na volitvah rekli hvala, ste zamudili priložnost izkazati svoji domovini vsaj spoštovanje. Gotovo boste to enkrat sprevideli, a kot pravi pregovor, zamujena ura ne vrne se nobena.
Kaj lahko pričakujemo od novoizvoljenih zmagovalcev? Po njihovih lastnih izjavah, ki so jih artikulirali v zadnjih dveh letih, nič dobrega. Glede nato, da lahko celo zgube, kot sta LMŠ in SAB, računajo na politični vpliv še naprej, si lahko predstavljamo, koliko je pri nas še vredna demokracija. Zmagovalec Robert Golob, ki je že sam zbral okoli sebe mnoge zastopnike Kučanovega kova, se bo za nameček še spentljal s stranko, ki je direktna naslednica zveze komunistov, njena predsednica Tanja Fajon pa odkrita podpornica komunističnih zločincev. To pove o sestavi nove vlade vse in jasno je, da parlament, ki bo v resnici centralni komite, v demokraciji nima dolgega obstoja.
