Piše: Keith Miles
Vedno sem zagovarjal stališče, da je strpnost bistvena za zdravo demokracijo.
V inženirskem svetu beseda toleranca pomeni ustrezno količino prostora, ki je dovoljen za strukturo vgradnje, ali morda mejo, ki je dovoljena. To je zanimivo, ker odraža medčloveške odnose, ki kažejo, da mora obstajati določena stopnja prožnosti.
Slovarska definicija je:
»Sposobnost ali pripravljenost tolerirati obstoj mnenj ali vedenja, ki mu ni všeč ali se z njim ne strinja.«
Lahko je videti, kako se ta definicija ujema z zdravo delujočo demokracijo, čeprav poleg zahteve po svobodi govora. Pomeni tudi, da ko ena stran ali stranka izgubi volitve, sprejme, da so zmagovalci legitimno izvoljeni na oblast. To pomeni, da se intenzivni tekmeci ne zatekajo k nasilnim fizičnim dejanjem proti svojim nasprotnikom niti ne spodbujajo upora in revolucije. Spremembe so v demokraciji vedno mogoče, tudi če je zanje potreben čas.
Številni znani in izobraženi ljudje skozi zgodovino so pozitivno citirali strpnost in se zavedali, kako pomembna je za družbo, in rekel bi, da tudi za demokratične sisteme, poleg tega pa potrebna za civilizacijo.
Naj omenim enega ali dva.
Od pradavnine
Znak izobraženega uma je, da lahko sprejme misel, ne da bi jo sprejel.
Aristotel
Bodite strpni do drugih in strogi do sebe.
Mark Avrelij
Od junakov demokracije
Strpnost je edina stvar, ki bo pripadnikom različnih ver omogočila, da bodo živeli kot dobri sosedje in prijatelji.
Mahatma Gandhi
V življenju ni nič pomembnejšega od dajanja. Strpnost se kuje, ko ljudje pogledajo dlje od lastnih želja.
Nelson Mandela
Od junakov svobode govora
Kaj je toleranca? To je posledica človečnosti. Vsi smo sestavljeni iz šibkosti in napak; vzajemno odpuščajmo neumnosti drug drugemu − to je prvi zakon narave.
Voltaire
Vendar vsi vemo, da mora obstajati meja strpnosti, saj za zadovoljivo delovanje civilizacije ne more biti preproste strpnosti do nezakonitega nasilja. Niti za hujskaške besede. Še posebej, če to prihaja iz skupin, ki želijo drugim odreči vsakršno toleranco. Običajno so te skupine totalitarni režimi ne glede na to, ali so bili pod komunizmom ali nacizmom ali trdi levičarji ali verska nestrpnost.
Dva znana filozofa sta v zvezi s tem podala eruditske komentarje. To je tako imenovani paradoks tolerance.
Karl Popper je dejal:
Neomejena toleranca mora privesti do izginotja tolerance. Če širimo neomejeno strpnost tudi do nestrpnih, če nismo pripravljeni braniti strpne družbe, potem bodo strpni uničeni in strpnost z njimi. Zato bi si morali v imenu strpnosti zahtevati pravico, da nestrpnih ne toleriramo.
John Rawls je dejal:
Netolerantna sekta se nima pravice pritoževati, ko ji je odrekana enaka svoboda … Človekova pravica do pritoževanja je omejena na načela, ki jih priznava sam.
Seveda tam, kjer človek potegne civilizirano mejo v demokraciji in kjer je svoboda govora nujna. Demokracije ne morejo spodkopati obsedene in nestrpne manjšine, ali kot je dejal Popper, tvegamo izginotje strpnosti in vredne demokracije.
Če se vrnemo k inženirski metafori na začetku, je v inženirstvu znano, da je najboljša stopnja napredka dosežena takrat, ko obstaja veliko konstruktivnih konfliktov, vendar se vedno spomnimo, da nič trenja ali celo stoodstotno trenje ustavi vsako gibanje v inženirski smisel. Tako da bo pomanjkanje kakršnega koli nesoglasja v demokraciji ustavilo napredek. Znova lahko to povežemo s totalitarnimi ali z avtokratskimi državami, kjer je bil napredek na vseh področjih počasen in ponekod neobstoječ, ponekod retrograden.
Veliki Američan Benjamin Franklin je strpnost videl s krščanskega vidika:
Najboljše, kar lahko daš sovražniku, je odpuščanje; do nasprotnika strpnost; prijatelju svoje srce; svojemu otroku dober zgled; do očeta spoštovanje; svoji materi vedenje, zaradi katerega bo ponosna nate; do sebe spoštovanje; vsem drugim pa dobrodelnost.
Visok ideal, ki ga je treba doseči in je v našem sodobnem svetu žal težak.
