“Svojega kolega, ki so ga napadli, niste branili,” je ta teden sindikaliste iz vrst pravosodnih policistov kritiziral šef uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. S tem se je odzval na opozorila, da so zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov težave z varovanjem zaporov, zaprti pa tudi ne morejo več na sodne obravnave, ker ni dovolj policistov, da bi zagotavljali varnost. Doslej je veljalo, da je pravosodni policist za komolec “strokovno” zagrabil sodnika Jana Zobca. To kaže tudi javno objavljeni posnetek. Po novem je, če verjamemo izjavi Podržaja, bil Zobec tisti, ki je napadel policista. Napadel ga je, drugi pravosodni policisti pa ga niso branili. Podržaj govori celo v množini. Ni čisto jasno, ali nam s tem sporoča, da je ob Zobcu s pravosodnim policistom obračunalo več vrhovnih sodnikov, ali pa šef zaporov fantazira in kot napad na policista razume že to, da se mu je Zobec upiral, da je bil prizadet in užaljen, in vsako medijsko kritiko.
Da bi sodnik Zobec fizično napadal policista, si je smešno že predstavljati. Nekdanji ustavni sodnik Zobec je vrhunski pravnik in intelektualec, gotovo pa ne mladenič srednjih let, ki bi se sam od sebe fizično bodel s policisti. Še manj so takšni drugi vrhovni sodniki. Zahteve sindikalistov, da naj Podržaj odstopi, je sam zavrnil. Ker sodi med funkcionarje izvršne oblasti in trdi, da je sodnik napadel njegovega policista, drugim policistom pa očita, da niso ukrepali, bi ga v normalni državi na pogovor moral takoj poklicati pravosodni minister. Če ne celo šef vlade. In o tem bi morala tudi obvestiti javnost. To je namreč škandalozna izjava. Čez rob dopustnega.
Eden od razlogov za pomanjkanje pravosodnih policistov pri opravljanju njihovih del je točno to, ker je Podržaj lani dovolil, da se je del njegovih sil, ki načeloma varujejo zapore in zapornike, spremenil v vratarje in varnostnike sodne stavbe v Ljubljani, ki tam preganjajo vrhovne sodnike. Ali pa vsaj enega. Čeprav za to delo niso usposobljeni in jim zakon takšnih pravic tudi nikjer ne daje, zaradi česar je počilo med vrhovnim sodnikom Janom Zobcem in enim od vnetih pravosodnih policistov. Policist je uporabil strokovni prijem, da bi discipliniral Zobca, ta pa je napovedal, da ga ne bo več v službo, ker ga je strah. A je bojkot preklical, ker je šef sodišča Damijan Florjančič reagiral, se mu opravičil in ukinil bedasta pravila o pregledovanju vrhovnih sodnikov pri vstopanju v stavbo skozi glavni vhod. Zaradi Zobčevih protestov proti zaporniškim pravilom v stavbi sodišča je že prej šef okrajnega sodišča Marjan Pogačnik, ki je pristojen skrbeti za red v stavbi, zbiral podpise sodnikov proti Zobcu, da se ta nedostojno vede. A večina sodnikov Pogačnikovega političnega pamfleta ni bila pripravljena podpisati. Ta teden se je, da ima težave z ljudmi, ki jih vodi, ker nočejo sodelovati v njegovi akciji diskreditiranja Zobca, potožil še Podržaj.
Fenomen, ko del medijev in politično nastavljeni funkcionarji tolčejo po Zobcu, zaposleni pa pri tem nočejo povsem sodelovati, ni nelogičen. Pravosodni policisti in večina sodnikov niso neumni in vedo, da so bila pravila, po katerih je ravnal policist, in ki so jih zakrivili točno ti šefi, ki se zdaj spravljajo na Zobca, milo rečeno neumna. In pač niso pripravljeni braniti zanič pravil in slabih šefov. V nobeni od vej oblasti najvišjih funkcionarjev na glavnih vhodih, ko pridejo v službo, ne obravnavajo kot kriminalcev, jih ne slačijo in ne pregledujejo, ko so se že identificirali. In tudi ne uporabljajo strokovnih prijemov, če je rentgen zapiskal in je kak najpomembnejši funkcionar kljub temu odšel naprej. Ker premier, ministri in poslanci in sodniki nikjer ne hodijo v svoje pisarne skozi te naprave.
Pravosodnemu policistu bi se morali, ker je moral ravnati po neumnih pravilih, ki so dejansko krnila dostojanstvo sodnika Zobca, opravičiti tisti, ki so mu to naložili. Pravil si ni izmislil sedanji šef vrhov tega sodišča Damijan Florjančič, njegov predhodnik Branko Masleša si jih je. Florjančič jih je po incidentu ukinil. A opravičiti bi se tudi policistu vendarle moral Florjančič kot predstojnik institucije. Vsaj soodgovoren pa je tudi Marjan Pogačnik, ki je kot šef okrajnega sodišča pristojen za urejanje varnostnih dilem v stavbi, pri čemer ni bil uspešen, pa tudi pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je politični šef pravosodnih policistov in je moral vsaj vedeti, kaj počnejo in za kaj angažirajo kadre, ki jih plačuje.
Ta teden so se polemike še razvnele, ker so mediji objavili posnetek kamer, kaj se dogajalo med pravosodnim policistom in Zobcem, ki ga na sodišču zaradi varovanja zasebnosti najprej niso bili pripravljeni pokazati novinarjem. Zakaj so ga najprej skrivali, si težko predstavljam. Na posnetku, ki smo ga zdaj videli, ni popolnoma nič novega ali presenetljivega. Kaže točno tisto, kar je Jan Zobec opisal že lani. Za del novinarjev je posnetek sicer dokaz, da se je Zobec spravil na policista, a to so pač propagandisti levice, ki Zobca diskreditirajo, ker na ustavnem sodišču v preteklosti ni ravnal v skladu z interesi njihovih strank.
Za posnetke kamer sem, da bi dogajanje še sam pogledal, sam prosil upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. A na prošnjo, da mi posredujejo posnetek, so mi odgovorili, da niso pristojni za odločanje in da je pravi naslov okrožno sodišče, ki ga vodi Marjan Pogačnik. A ga nisem dobil niti od tam. A ker so drugi mediji pravdanje nadaljevali, smo si vse skupaj nazadnje le lahko ogledali.
Čeprav posnetek le potrjuje, kar je povedal Zobec, kako ga je pravosodni policist na hodniku zagrabil za komolec in vlekel, je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič od Zobca po objavi posnetkov zahteval, da bi se moral opravičiti pravosodnemu policistu. Zobec je to zavrnil. Florjančič grozi z disciplinskimi postopki proti Zobcu, če se ne opraviči, Zobec pa s postopki proti Florjančiču, če bo vztrajal.
Dejansko pa je preprosto. Opravičiti bi se morali pravosodnemu policistu, Zobcu in nam tisti, ki s prstom kažejo na Zobca, ker so zakrivili neumna pravila, katerih žrtev sta bila Zobec in policist. Mi vsi pa smo žrtev, ker plačujemo to izgubljanje časa z neumnostmi.
Za izjavo, da je bil pravosodni policist napaden, njegovi tovariši pa ga niso branili, pa še čakam pojasnilo vlade, kaj zdaj to pomeni. Ni šala, ker imajo orožje in lahko streljajo, če so napadeni in se medsebojno branijo.
In vse bo po – skrajno bedastih – pravilih.
Peter Jančič, spletni časopis
